inšpekcijski postopek - delo na črno - opravljanje dela - zaposlovanje na črno - prepoved opravljanja dela
Sodišče pritrjuje tožniku, da je pravna kvalifikacija ugotovljenih kršitev do te mere nejasna, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik A.A. omogočil delo /.../, zaradi česar je bilo prepovedano opravljanje dela na črno. Iz te ubeseditve izreka ni jasno, zakaj je to formulirano v pretekliku („je bilo prepovedano“), če pa se je s prvostopenjsko odločbo, ki je bila z izpodbijano drugostopenjsko odločbo spremenjena, prepovedalo opravljanje dela A.A. in ne tožniku. In nadalje, če se z izpodbijano odločbo prepoveduje opravljanje dela na črno zaradi ugotovljene kršitve po 3. členu ZPDZC-1, potem ni jasno, komu je bilo prepovedano opravljanje dela, torej ali se to nanaša na tožnika ali na A.A. ali na koga tretjega. Če pa se z izpodbijano odločbo prepoveduje opravljanje dela posamezniku, zaposlenemu na črno, zaradi ugotovljene kršitve po 5. členu ZPDZC-1, potem je to tudi treba jasno navesti, ob ustrezni navedbi pravne podlage.
COVID-19 - interventni ukrepi - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - neobrazložen sklep - bistvena kršitev določb postopka
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedeno le, da je bilo v postopku z vpogledom v podatke FURS ugotovljeno, da tožnik na dan vložitve vloge, dne 17. 12. 2020, ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge. Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi sklepa ni pojasnjena oziroma ni niti navedena. Obrazložitev sklepa torej nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno pravici stranke, mora vsebovati.
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 50/2-3, 50/3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28.
Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil izpostavo Azilnega doma in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik oziroma svetovalka za begunce pa tudi nista izkazala, da je njegovo izginotje posledica okoliščin, na katere ni imel zadostnega vpliva. Sodišče je zato zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zavrglo.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - zaposlovanje na črno - prepoved opravljanja dela - zaposlovanje tujcev - delovno dovoljenje - obrazložitev odločbe
Izpodbijana, tj. drugostopenjska odločba je izdana v postopku davčnega nadzora zaposlovanja na črno A.A., kot se to navaja v njenem uvodu, v izreku pa je bilo ugotovljeno, da je tožnik A.A. omogočil delo v svojih prostorih, zaradi česar mu je bilo prepovedano opravljanje dela na črno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se kot pravna podlaga odločitve navajajo prvi odstavek 3. člena ZPDZC-1 (za omogočanje dela na črno z elementi posredovanja delovne sile) oziroma 6. alineja prvega odstavka 5. člena istega zakona (češ da gre za omogočanje dela posamezniku ter nezakonito zaposlitev državljana tretje države). Takšna pravna kvalifikacija ugotovljenih kršitev je do te mere nejasna, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
ZUP člen 144, 144/1, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
soglasje za poseg v varovalni pas ceste - odmik od javne ceste - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Tožnica je podala vlogo za izdajo soglasja za postavitev objekta z odmikom 0,30 m, organ pa je izdajo soglasja za postavitev objekta pogojeval z odmikom 0,70 m. To že prima facie pomeni, da se dejstva iz vloge ne ujemajo z dejstvi, ki jih je ugotovil organ, torej dejstva niso bila nesporna. Soglasje tožnici je bilo sicer izdano, vendar pod drugačnimi pogoji, kot je oziroma kot naj bi izhajalo iz predstavljenih dejstev v vlogi in k vlogi priloženi skici. Zato ni mogoče pritrditi toženki v odgovoru na tožbo, da je šlo pri odločanju za uporabo prava in ne za ugotavljanje dejstev, saj je organ (sicer ob sklicevanju na predpis) ocenil, da v vlogi navedeni odmik 0,30 m nameravane gradnje od zunanjega roba pločnika očitno ne zadošča za zagotavljanje ustreznega izvajanja zimske službe in določil odmik 0,70 m. Pogoji za odločanje v skrajšanjem ugotovitvenem postopku tako tudi po oceni sodišča niso bili podani.
Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES člen 8.
trg finančnih instrumentov - zloraba notranje informacije - notranja informacija - prepoved trgovanja
Sodišče se strinja s toženko, da bi tožnica kljub obvestilu o odprtem trgovalnemu oknu morala upoštevati, da so ji bile znane notranje informacije, zaradi česar je zanjo veljala prepoved trgovanja z notranjimi informacijami. Neutemeljene so tudi navedbe tožnice, iz katerih izhaja, da tožnici ni mogoče očitati krivde pri storitvi očitanega dejanja (to je malomarnosti ali naklepa) zaradi odprtega trgovalnega okna. Že toženka je pravilno pojasnila, da je pri zlorabi notranjih informacij nerelevantna krivda osebe, ki stori navedeno dejanje, in da ne gre za prekrškovni postopek.
V obravnavani zadevi se namreč ni ugotavljala krivda tožnice, ampak se je ugotavljalo, ali so podani elementi trgovanja na podlagi notranjih informacij, kot ga opredeljuje 8. člen MAR. Slednji določa pogoje za obstoj trgovanja na podlagi notranjih informacij, med katerimi pa ni navedena krivda kršitelja. Ključna dejstva, ki so bila ugotovljena v postopku so: - da je tožnica delnice kupila: - da je bila v času nakupa članica nadzornega sveta; - v času nakupa sta bila tožnici znana dva nejavna dokumenta družbe A. d. d., ki sta vsebovala informacije, ki jih je Agencija opredelila kot notranje informacije. Pri tem pa tudi po presoji sodišča Agencija ni bila dolžna ugotavljati tožničine odgovornosti, to je, ali je ravnala naklepno ali iz malomarnosti.
Pravne posledice izpodbijanega sklepa so prenehale z izdajo sklepa o ustavitvi postopka davčne izvršbe, pravni interes tožnice za tožbo pa je prenehal z dnem, ko je prejela sklep toženke, saj se od tega dne dalje ni več posegalo v pravne koristi tožnice. Gre namreč za ustavitev postopka v zvezi z istim sklepom z dne 21. 11. 2019, zoper katerega je tožnica vložila predmetno tožbo, ustavljeni postopek pa se ne more več nadaljevati. To pa tudi pomeni, da, v kolikor bi tožnica v tem upravnem sporu uspela, bi se odločitev nanašala na že ustavljen postopek davčne izvršbe po izpodbijanem sklepu, torej tožnica ne bi mogla v ničemer več izboljšati svojega pravnega položaja.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - presoja strokovne ocene komisije - napačna uporaba materialnega prava - obrazložitev odločbe
Toženka v okviru ocenjevanja tožnikove prijave po spornem kriteriju ni ugotavljala ali ugotovila, ali (oziroma v kaki meri) je tožnikov projekt glede na obseg in vsebino realno finančno ovrednoten in uravnotežen, kot bi glede na določila javnega razpisa morala, pač pa je svojo odločitev oprla izključno na svojo oceno in primerjavo posameznih stroškovnih postavk, navedenih v okviru finančne konstrukcije prijavljenega projekta, ki pa v skladu z javnim razpisom (same po sebi in brez, da bi se z njimi v zvezi presojala tudi izvedljivost projekta) ne predstavljajo podlage za ocenjevanje prijav po spornem kriteriju
Toženka je tožnikovo prijavo po kriteriju št. 5 opredelila kot „delno ustrezno“ in jo točkovala z 8 od možnih 20 točk. Toženka ob tem ni obrazložila, zakaj naj bi bilo tožnikovo finančno vrednotenje „povsem nerealno“, zakaj so po njeni oceni stroški za vodenje, organizacijo in administracijo ter oglaševanje „nerazumni“, kot tudi ne, v čem je ugotovljena nesorazmernost teh stroškov z zneski, namenjenimi glasbenikom. Toženka ni z ničemer utemeljila niti, kako predstavljene ugotovitve vplivajo na njen zaključek o tožnikovem „povsem nerealnem finančnem vrednotenju“ (toženka v okviru kriterija namreč ni ugotavljala realne izvedljivosti projekta glede na njegovo vsebinsko in finančno zasnovo), kot tudi ne, kako je na njihovi podlagi sprejela odločitev, da tožnikovo prijavo po obravnavanem kriteriju oceni kot „delno ustrezno“ (in ne kot neustrezno, pogojno sprejemljivo, ustrezno, dobro ali pa optimalno, kar so bile preostale možne ocene po tem kriteriju). .
nepovratna sredstva - izplačilo sredstev - razpisni pogoj
Odločitev o pravici do sredstev je pravnomočna, s tem pa je pravnomočno odločeno o upravičencu do sredstev. Če je tožena stranka menila, da pogoji za ugoditev vlogi tožeče stranke na predmetni javni razpis niso bili izpolnjeni, bi morala najprej spremeniti pravnomočno odločbo po za to predvidenem postopku (drugi odstavek 42. člena ZKme-1), ne pa o tem odločiti preko zavrnitve zahtevka za izplačilo. Tožeča stranka je na podlagi odločbe o odobritvi sredstev upravičenec do sredstev po predmetnem javnem razpisu, s tem pa je izpolnjen tudi pogoj iz šestega odstavka točke IV.3 javnega razpisa, po katerem se morajo vsi predračuni, računi in druga dokazila glasiti na upravičenca, v konkretnem primeru torej tožečo stranko, in Agencija v izpodbijani odločbi to dejstvo napačno šteje kot kršitev.
Namen predhodnega potrjevanja informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo zahteve predpisov glede obvezne vsebine, s čimer se prepreči nastanek neupravičenih stroškov, ki ne morejo biti predmet sofinanciranja iz evropskih sredstev. Pri ugotavljanju upravičenosti priglašenih stroškov mora zato Agencija presoditi, ali je bilo vsebinsko enako ali vsaj po vsebini bistveno nespremenjeno gradivo pred tem že odobreno. Če je namreč Agencija zahtevek upravičenca za odobritev gradiva štela za pravočasnega in je osnutek gradiva tudi odobrila, mora upravičencu kasneje, ko odloča o zahtevku za izplačilo sredstev, priznati vse stroške, ki so v zvezi s tako potrjenim gradivom nastali zaradi izvedenih aktivnosti.
ZUPJS člen 18, 18/1. ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - stanovanje, v katerem prosilec živi - premoženje prosilca
Tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Premoženje tožnika in njegove družine presega višino mejnega zneska 19.304,64 EUR. Tožnik ni navedel ničesar, kar bi omajalo po uradni dolžnosti pridobljen podatek o vrednosti nepremičnine in ni predložil nobenega dokaza v prid svojim trditvam. Zatrjuje zgolj slabo stanje hiše, kar potencialno res lahko vpliva na nižjo ceno, a tega z ničemer niti ni skušal dokazati niti ni ponudil lastne ocene, kakšna je realna tržna vrednost nepremičnine.
davek od nenapovedanih dohodkov - odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - dejansko stanje - cenitev davčne osnove - verjetna davčna osnova
Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi (le) davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Dejstva, na katerih ocena temelji, pa mora davčni organ ravno tako izkazati na ravni gotovosti, pri tem je skladno z načelom materialne resnice zavezan ugotavljati tudi dejstva, ki so za davčnega zavezanca ugodna. Razlog postavljenega dokaznega standarda verjetnosti je v tem, da davčni zavezanec ni napovedal dohodkov, ki bi jih moral. Zaradi pomanjkanja podatkov o izvoru premoženja točna določitev neupravičenega prirasta premoženja ni mogoča. Za dejstva, s katerimi zavezanec v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 dokazuje, da je davčna osnova nižja (npr. da prirast premoženja temelji na preteklih prihrankih), pa je logično, da za njihovo izkazanost velja dokazni standard gotovosti. Zavezanec je namreč v teh primerih tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, in dokazi zanje, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva oziroma okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže s stopnjo gotovosti.
patentni zastopnik - sprememba statusa - sprememba naslova - vpis v register zastopnikov
Status zastopnika za modele in znamke je vezan na točno določen subjekt, pri tovrstnih statusno-pravnih spremembah pa ne gre za spremembe v smislu drugega odstavka 15. člena Pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v ustrezni register zastopnikov pri Uradu RS za intelektualno lastniku, temveč za vpis novega subjekta
Iz določbe 218. člena ZUreP-2 izhaja, da mora občina za primer odmere komunalnega prispevka zaradi obremenitve obstoječe komunalne opreme sprejeti odlok in v njem določiti podlage za njegovo odmero. Vsebino takega odloka predpisuje 21. člen Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka. Da bi toženka tak odlok sprejela (in na tej podlagi opravila odmero v obravnavanih primerih), iz izpodbijanih odločb ne izhaja, saj je - kot izhaja iz odločb - komunalni prispevek odmerila (ob zgoraj citiranih določbah ZUreP-2) še na podlagi Odloka o komunalnem prispevku v občini Hoče – Slivnica (ki je bil sprejet še na podlagi prej veljavnega 79. in 80. člena ZPNačrt), česar pa glede na zgoraj povzeti 218. člen ZUreP-2 ne bi smela. To pomeni, da izpodbijane odločbe temeljijo na napačni uporabi materialnega prava in je že iz tega razloga treba tožbi ugoditi ter izpodbijane odločbe odpraviti.
Minister, pristojen za finance, določi višino in načine obračunavanja stroškov opravljanja posebnih storitev carinskega organa oz. izvajalca carinskih storitev. Carinska uprava nima navedene pristojnosti, zato je tudi ne more prenesti s pooblastilom na tožečo stranko, saj organ z javnim pooblastilom ne more prenesti več pristojnosti, kot jih ima sam.
ZGO-1 člen 24, 74a, 74c. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 24, 41, 77.
gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - vodno soglasje
Ker morajo biti za izdajo gradbenega dovoljenja po 74. c členu ZGO-1 izpolnjeni vsi pogoji, je tako, ob nedvomni ugotovitvi, da vsa soglasja niso bila izkazana oziroma predložena prvostopnemu organu do izdaje odločbe (t.j. soglasje Direkcije RS za vode glede na 77. člen Odloka OPN MOL ID in soglasje pristojnega oddelka MOL glede na 41. člen Odloka OPN MOL ID), že iz tega razloga prvostopni organ imel podlago za zavrnitev zahteve tožnikov in je njegova odločitev pravilna.
Tožnik je tožbo vložil zaradi molka Vrhovnega državnega tožilstva RS v zvezi z njegovimi pobudami za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sodbi. Ker je generalni državni tožilec na podlagi teh pobud vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, tožnik ne izkazuje (več) pravnega interesa za sodno varstvo, kot ga uveljavlja z obravnavano tožbo.
davčna izvršba - davčna izvršba denarne nedavčne obveznosti - prisilna izterjava davčnega dolga - davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika - procesne predpostavke - procesne predpostavke za izvršljivost odločbe - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ utemeljeno začel davčno izvršbo ter ravnal pravilno in zakonito, ko je izdal izpodbijani sklep, saj so bile za začetek izvršbe izpolnjene vse procesne predpostavke. Obstajal je namreč izvršilni naslov, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, iz katerega izhaja, da je postal izvršljiv, tožnik pa terjane obveznosti nedvomno ni poravnal.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Tožnik ni izpolnil procesne predpostavke za začetek postopka (tj. pravočasnosti zahteve), zaradi česar je tožena stranka v okviru predhodnega preizkusa tožnikovo zahtevo s sklepom pravilno zavrgla na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Upravni organ ni imel zakonske podlage, da v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja preveri še kakšna druga dovoljenja kot je rudarska koncesija za izkoriščanje mineralnih surovin, kot tudi ne ugotavljati, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izvedbo agromelioracije, saj ne gre za isto upravno stvar.
ZCes-1 člen 32, 32/6, 32/7. Odlok o občinskih cestah v Občini Piran člen 36, 36/3. ZUP člen 7, 9, 144, 144/1.
dovoljenje za izredne prevoze ali dovoljenje za uporabo javne poti - skrajšani ugotovitveni postopek - nepopolna ali nejasna vloga - pravica stranke do izjave
Glede na pozitivno pravno ureditev izdaje dovoljenj za izredni prevoz in ureditev višine povračila za izredni prevoz ter podatke, ki jih je navedel tožnik v vlogi za izdajo dovoljenja za izredni prevoz ter dopolnitvi vloge, sodišče meni, da toženka o izdaji dovoljenja ne bi mogla odločiti po skrajšanem postopku. Organ (namreč) lahko odloči po skrajšanem postopku iz razloga, ker se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je stranka navedla oziroma predložila v svoji zahtevi (1. točka prvega odstavka 144. člena ZUP), le, kadar so dejstva očitno nesporna oziroma se navedbe stranke v celoti ujemajo s podatki organa. V obravnavanem primeru pa skladnosti navedb stranke z ugotovitvami organa glede pravno relevantnih dejstev ni (bilo), na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi.