pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - dopolnitev vloge - pravno nasledstvo - zavrženje zahteve
Sodišče se s tožencem strinja, da je utemeljen zaključek, da tožnik z zahtevo in predloženimi listinami ni izkazal, da bi predmetna devizna vloga prešla nanj, ter da je bil toženec glede na 10. člen ZNISESČP upravičen zahtevati navedbo podlage za dedovanje in predložitev pravnega akta, ki je podlaga za pravno nasledstvo, saj je tožnik v zahtevi navajal, da gre za pridobitev terjatve iz naslova neizplačane stare devizne vloge z dedovanjem. Za pravni akt, ki je podlaga za pravno nasledstvo, pa je toženec po presoji sodišča pravilno štel pravnomočen sklep o dedovanju, pri čemer tožnik ni izkazal, da ga ne more predložiti. Glede na povedano, ker tožnik zahteve ni dopolnil z listino – pravnim aktom, ki je podlaga za pravno nasledstvo, in ki jo je bil od tožnika glede na določbe 10. člena ZNISESČP upravičen zahtevati, je po presoji sodišča toženec tožnikovo zahtevo za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge pravilno, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP2, zavrgel.
ZVO-1 člen 51a, 51a/2. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 3, 3/2, 3/2-2.
varstvo okolja - predhodni postopek - presoja vpliva na okolje
Toženka v obravnavanem primeru predmetnih skladišč ni obravnavala samih zase, temveč kot del naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, niti svoje odločitve ni oprla na točki C.III.3 in C.III.3.1 Priloge 1 Uredbe o presoji vplivov na okolje in tam določena praga. Glede na navedeno je za konkretni poseg tako upoštevaje slovensko, kot evropsko pravno ureditev, treba izvesti postopek, v katerem se odloči, ali je za ta poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
Disciplinski pravilnik (2010) člen 7, 7-21, 45, 48, 48/1. ZGO-1 člen 139, 139/1. ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-9.
disciplinski ukrep - kršitev kodeksa - neupravičena uporaba avtorskih del
Zaključek, da je tožnik pri svoji natečajni rešitvi (delno) kopiral IDZ ..., je prvostopenjski organ napravil na podlagi ugotovitve, da sta tipologija in organizacija tlorisov in vertikalnih komunikacij vseh nadstropij doma za upokojence pri IDZ ... in tožnikovi arhitekturni natečajni rešitvi skoraj identični. Podobnost tlorisnih zasnov (vseh nadstropij) obeh načrtovanih objektov pa je tudi po presoji sodišča tako velika, da ni bilo moč slediti ugovoru tožnika, da je k tej podobnosti prispevala nepravilna oblika parcele. Da ne gre za naključje, pa priča tudi dejstvo, da se je tožnik z navedeno IDZ ... v fizični obliki seznanil na sedežu toženke, kar izhaja iz tožnikove izjave, dane v postopku pred toženko.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - ponovna prošnja - novi dokazi in dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev - mladoletnik brez spremstva - dokazno breme - največja korist otroka
ZMZ-1 ni mogoče razlagati tako, da se mora zadevna država članica pred izdajo sklepa, s katerim zavrže zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, prepričati, da je mladoletniku brez spremstva v državi vrnitve na voljo ustrezen sprejem. Ni namreč nujno, da vse osebe, ki bi bile upravičene do zaščite zaradi spoštovanja načela nevračanja, tudi izpolnjujejo pogoje za pridobitev mednarodne zaščite.
ZBPP člen 37, 37/2, 37/2-1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje prošnje
Tožnici je bila z odločbo z dne 9. 2. 2017 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v izvršilnem postopku zaradi izterjave stroškov ter tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, med katere spadajo tudi stroški izvršitelja. To pomeni, da je tožnica z vlogo z dne 21. 12. 2019 zahtevala ponovno dodelitev BPP za oprostitev plačila stroškov postopka, o takem zahtevku pa je bilo že pravnomočno odločeno.
ZRud-1 člen 13, 13/2, 15, 15/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
rudarstvo - rudarska pravica - prenos rudarske pravice - nosilec rudarske pravice - zavrženje vloge
Kot izhaja iz navedb obeh strank in podatkov upravnega spisa, je med strankama očitno sporno, ali predmet prenosa, ki ga s svojo vlogo uveljavlja tožnica, to je rudarska pravica na navedenem pridobivalnem prostoru, še obstaja. To pa nedvomno narekuje vsebinsko obravnavo tožničine vloge, ne pa zavrženje vloge po navedeni določbi ZUP.
V primeru, da se ugotovi, da je ogroženo življenje obsojenca, zloraba prekinitve kazni zapora ne more v vsakem primeru pretehtati nad zdravjem oziroma nad ohranitvijo obsojenčevega življenja. Kadar je torej ugotovljena zloraba prekinitve prestajanja kazni, je potrebno tehtanje med zlorabo prekinitve in zdravstvenim stanjem obsojenca.
tujci - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - družinski člani - dokazovanje istovetnosti
Organ je od prosilca (begunca) načeloma upravičen zahtevati predložitev dokumentov, ki jih izdajajo pristojni organi izvorne države, vendar je v primeru njihove nepredložitve dolžan zahtevati pojasnila o razlogih za to. Pri tem mora vzeti v obzir vse upoštevne elemente, tako splošne glede razmer v državi iz izvora, kot tudi glede posebnega (konkretnega) položaja begunca in njegovega družinskega člana ter posebnih težav pri pridobivanju uradnih listinskih dokazov. V primeru, ko prosilec ne predloži nobenih listin oziroma dokazov, se na podlagi pisnega soglasja, s katerim prosilec dovoljuje, da lahko za preverjanje družinskih vezi podatke o družinskih članih posreduje mednarodnim organizacijam, ki delujejo na področju migracij, ugotavlja izkazovanje družinskih vezi (tretji odstavek 47.a člena ZTuj-2). V primeru, če begunec ne poseduje listinskih dokazov za izkazovanje družinskih vezi, mora navesti vsa dejstva o družinskih članih, s katerimi se združiti, zlasti njihova osebna imena, datume in kraje rojstev, naslove prebivališča ter podatke o tem, kje v času vložitve bivajo. Tujec, ki predloži listine, za katere se ugotovi, da niso pristne, bi bil zato v slabšem položaju kot tujec, ki ne predloži nobenih listin, kar seveda ni dopustno.
Določbo prvega odstavka 97. člena ZTuj-2 je treba razlagati tako, da velja zgolj za izkazovanje istovetnosti tujca, ki prosi za izdajo določenega lastnega dovoljenja po ZTuj-2, ne pa kadar v skladu s 47.a členom ZTuj-2 kot begunec prosi za izdajo dovoljenja za družinskega člana, sploh za svojega otroka. V tem primeru morajo za izkazovanje istovetnosti otroka veljati tudi druge dokazne listine, ne zgolj tiste, navedene v prvem odstavku 97. člena ZTuj-2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - ogrožanje varnosti
Tožnik ima očitno resne zdravstvene težave, zato sodišče ne ocenjuje, da bi tožnik predstavljal resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu.
Organ za brezplačno pravno pomoč v zadevi tožnice ni seznanil s svojimi ugotovitvami, ki izhajajo iz uradnega zaznamka. S tem je bila storjena kršitev določbe iz četrtega odstavka 146. člena ZUP, po kateri organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Čeprav se ta člen nanaša na izdajo odločbe po izvedenem ugotovitvenem postopku, je treba enako postopati tudi pri presoji popolnosti in razumljivosti vloge po 67. členu ZUP.
COVID-19 - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - karantena - omejitev svobode gibanja - obrazložitev odločbe - nemogoč preizkus odločitve - skrajšani ugotovitveni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Za odreditev karantene je bistveno, iz katere države se vrača oseba, ki želi vstopiti v RS, kakšno je epidemiološko stanje v tej državi oziroma na kateri seznam je uvrščena ta država ter zakaj oseba ne sodi v eno od izjem po 10. členu Odloka. Sodišče ugotavlja, da ne iz izreka, ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja niti, iz katere države je vstopila tožnica na območje Republike Slovenije, kdaj je vstopila, kakor tudi ne, na kateri seznam je uvrščena dotična država in iz katerih razlogov je tožnici odrejena karantena.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Bistvo predmetnega spora je v tem, da tožnik ne izpodbija dejstva, ki ga je ugotovila in upoštevala tožena stranka, in sicer, da je do prenosa sredstev na JPR v konkretnem primeru prišlo, ampak ugovarja, da podružnica Ljubljanske banke v Sarajevu za morebiten prenos ni imela nobenega pooblastila, da je bil prenos neverodostojen oziroma, da bi tožena stranka morala dokazati, da je tožnik sam kot varčevalec podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu prenesel sredstva na JPR, kar pa se ni zgodilo, saj listina o stanju na računu dokazuje, da ni bilo nobenega prometa.
Drugačna sodna odločitev kot zavrnitev tožbe v navedenih pravnih okoliščinah bi tožeči stranki samo zmanjšala možnosti za učinkovito uveljavljanje pravic v morebitnih nadaljnjih sodnih postopkih, zato je Upravno sodišče, sklicujoč se na revizijsko sodbo Vrhovnega sodišča, odločilo, da je tožba neutemeljena na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.
Tožniki pravnega interesa za udeležbo v gradbenem inšpekcijskem postopku ne morejo uspešno opreti na določbe 75. člena SPZ (prepovedana imisija) in 133. člena OZ (zahteva za odstranitev nevarnosti), saj se spori iz teh pravnih razmerij rešujejo v civilnih sodnih postopkih, ne pa v upravnih postopkih inšpekcijskega nadzora gradenj. Tovrsten inšpekcijski postopek je namreč namenjen varstvu javnega interesa na področju gradenj, njegov obseg pa je začrtan v določbi 145. člena ZGO-1, zato v njem ni mogoče uveljavljati varstva pravic iz sosedskega prava.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - predlog za razrešitev postavljenega odvetnika
Glede samega postopka razrešitve odvetnice sodišče pojasnjuje, da je organ za BPP ravnal skladno z devetim odstavkom 30. člena ZBPP, saj je o razrešitvi postavljene odvetnice A. A. odločil s tožničino privolitvijo in namesto razrešene odvetnice postavil drugega odvetnika, ki ga je predlagala tožnica sama.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - zastaranje obveznosti - pretrganje zastaranja
V pravdnem postopku, v katerem je bila tožnica upravičena do plačila stroškov postopka iz sredstev brezplačne pravne pomoči, in je po njej prejela premoženje, je sodba postala pravnomočna 6. 9. 2012. Tožena stranka je ugotovila, da je bila tožnica že v letu 2013 (in sicer z dopisom z dne 16. 5. 2013) pozvana, da se izjavi glede prejetega premoženja, s tem pa se je pretrgal tek zastaralnega roka. Od takrat dalje je začel 5 letni zastaralni rok znova teči in se do izdaje prvotnih odločb o vrnitvi stroškov brezplačne pravne pomoči še ni iztekel.
koncesija - pogodba o koncesiji - pogodba za določen čas - sprememba - odločitev ustavnega sodišča
V obravnavanem primeru gre za spremembo odločbe o koncesiji, podeljene za nedoločen čas, v koncesijo za določen čas in s tem za odločitev, ki temelji na četrtem odstavku 41. člena ZZDej-K. Glede na to, da je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo, ustavnost omejene zakonske ureditve ni več vprašljiva.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - čas pridobitve kapitala - komasacija
Po presoji sodišča bi moral davčni organ na podlagi prvega odstavka 101. člena ZDoh-2 kot čas pridobitve kapitala (v obravnavanem primeru nepremičnine) šteti datum pravnomočnosti sklepa o dedovanju, in ne datum dokončnosti odločbe upravnega organa o razdelitvi zemljišč med komasacijske upravičence. Skladno z 39. členom SPZ se lastninska pravica pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Po sodni presoji je potrebno v obravnavanem primeru upoštevati, da je tožnik kapital (oziroma v konkretnem primeru nepremičnine) pridobil z dedovanjem. Dejstvo, da so bile te nepremičnine naknadno vključene v komasacijski postopek, ter da je tožnik na podlagi odločbe upravnega organa iz komasacijskega sklada prejel novo nepremičnino, na čas pridobitve kapitala v smislu 101. člena ZDoh-2, po presoji sodišča ne more vplivati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
Po sodni presoji plačilo sodne takse in odvetniških stroškov ne predstavlja okoliščin za zmanjšanje upoštevnega dohodka iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP.
Tožnik z navedbami in dokazi, da je postal invalid zaradi izgube sluha in krivic, ki mu jih povzročajo tretje osebe, v postopku dodelitve BPP ni v ničemer dokazoval ali predlagal dokazov za obstoj okoliščin iz 3. in 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, ki jih uveljavlja kot razloge za dodelitev izjemne BPP. Iz navedb tožnika tudi po sodni presoji ne izhajajo izredne finančne obveznosti, ki bi nastale kot posledica višje sile (3. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP). Med slednje tudi po sodni presoji ni mogoče šteti plačila sodne takse in odvetniških stroškov. Tožnik prav tako ni izkazal okoliščin materialne ogroženosti, na katere ni mogel vplivati in zaradi katerih se je znašel v položaju materialne ogroženosti (7. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP).
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - koncesijska pogodba - sprememba koncesijskega akta - pogodba za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
Gre za spremembo odločbe o koncesiji, podeljene za nedoločen čas, v koncesijo za določen čas in s tem za odločitev, ki temelji na četrtem odstavku 41. člena ZZDej-K, na katerega se toženka v izpodbijani odločbi tudi pravilno sklicuje.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - načelo konktradiktornosti - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Iz izpodbijanega sklepa (in odgovora na tožbo) izhaja, da je toženec tožnikovo vlogo za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo zavrnil, ker je z vpogledom v evidenco FURS ugotovil, da tožnik na dan oddaje vloge 22. 12. 2020 ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. V zvezi s tem pa se je (glede na potek upravnega postopka, ki je tudi enostopenjski) tožnik imel prvič možnost izjaviti šele v tožbi, in v kateri zatrjuje in dokazuje nasprotno, in sicer da je imel na dan oddaje vloge 22. 12. 2020 predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja in plačane vse prispevke za obdobje zadnjih petih let. Svoje trditve opira tudi na priloženo potrdilo FURS, ki potrjuje stanje na dan 22. 12. 2020.
Glede na navedeno sodišče sodi, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa, ne more rešiti spora, zato ker so ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa (potrdilom FURS), ter je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, zaradi česar je tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo.