podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo naslovnega sodišča, z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo, zato tudi ustavnost omenjene zakonske ureditve ni več vprašljiva.
Argument, da bo tožeča stranka čez 15 let ostala brez temeljnega vira dohodkov in bo prisiljena iskati novo zaposlitev, ni nujno resničen, saj se bo skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZZDej-K obdobje podelitve koncesije ob izpolnjenih pogojih tudi podaljšalo.
brezplačna pravna pomoč - nagrada za odvetniške storitve - izplačilo nagrade in povračilo stroškov odvetniku
Toženka in stranka z interesom nista prerekali tožničine navedbe, da je 20,00 EUR za fotokopije stranki z interesom poravnala osebno. To pomeni, da odločitev organa za BPP v izpodbijanem sklepu, iz obrazložitve katerega izhaja, da so bili stranki z interesom priznani med ostalimi tudi potrebni izdatki za fotokopije v višini 16,00 EUR na podlagi izkazanega računa in po tar. št. 6002 ZOdvT potrebni izdatki za poštne in telekomunikacijske storitve v pavšalni višini 20,00 EUR, ni pravilna.
brezplačna pravna pomoč - vračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca
Ob nespornih dejstvih, da je bil prvi odvetnik, dodeljen tožnici, razrešen zaradi porušenega zaupanja, da je bil razrešen tudi novo postavljen odvetnik, ker tožnica z njim ni želela podpisati pooblastila in po pozivu organa za brezplačno pravno pomoč ni izbrala novega izvajalca BPP, temveč je predlagala podaljšanje roka, nato pa tudi v podaljšanem roku ni izbrala novega izvajalca za BPP, sodišče ji ni znova podaljšalo roka za izbiro izvajalca BPP, je tožena stranka pravilno štela, da prosilki BPP ni bila dodeljena. Posledično pa se uporabljajo določbe o neupravičeno prejeti brezplačni pomoči.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - vsebina prošnje - stroški izvršilnega postopka - stroški izvršitelja
Dejstvo je, da so stroški nastali pred vložitvijo prošnje za BPP, zato je pravilna in zakonita izpodbijana odločitev Organa za BPP.
Tožniku je bila dodeljena BPP v obsegu svetovanja in zastopanja po odvetniku, ki je kot prava uka stranka seznanjen, da bodo nastali stroški opravljanja izvršbe rubeža in dražbe ter je imel možnost vložiti prošnjo za oprostitev plačila stroškov izvršitelja že z vložitvijo predloga za izvršbo.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - koncesijska pogodba - sprememba koncesijskega akta - trajanje koncesije - odločitev ustavnega sodišča
Gre za spremembo odločbe o koncesiji, podeljene za nedoločen čas, v koncesijo za določen čas in s tem za odločitev, ki temelji na četrtem odstavku 41. člena ZZDej-K.
Toženka se z ugotavljanjem pooblastilnega razmerja med tožnikom in družbo A. d.o.o. ni ukvarjala. Nasprotno je pritožbo zavrgla z razlogom, da jo je podala neupravičena oseba, pri čimer pa je izhajala iz napačnih izhodišč. Družba A. d.o.o. – kot navaja tožnik – namreč pritožbe ni vložila v svojem imenu, s čimer zavrženje pritožbe iz razloga po 2. točki prvega 129. člena ZUP s strani toženke ni bilo mogoče. Ker je bil tožnik zastopan po pooblaščencu, pa toženka ni bila primorana niti ugotavljati, ali je ta pritožbo vložil po zakonitem zastopniku. Iz tega razloga je toženka pritožbo zavrgla iz materialnopravno napačnih razlogov. Ob že pojasnjenih okoliščinah bi morala namreč toženka ugotoviti ustreznost pooblastilnega razmerja med tožnikom in družbo A. d.o.o., česar pa ni storila.
inšpekcijski ukrep - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitev objekta - občinski prostorski akti - kmečka lopa
Pogoj za inšpekcijsko ukrepanje je izpolnjen, kolikor investitor na kmetijsko zemljišče poseže na način, ki ga predpisi ne dopuščajo, to je v konkretnem primeru, če na takem zemljišču postavi kmečko lopo, pa ne izpolni vseh pogojev za postavitev takega objekta, kot jih določajo občinski prostorski akti, in s tem zemljišča ne uporablja v skladu z njegovim namenom. Zgolj izpolnitev vseh s predpisi zahtevanih pogojev bi namreč tožnici dopuščala postavitev lope na kmetijskem zemljišču.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 4, 4/1, 82, 82/1, 114, 114/1. ZUP člen 146, 146/2, 238, 238/3. ZIN člen 29.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - legalizacija - stanje v času odločanja upravnega organa
Nesporno je, da tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, kar pomeni, da je njegov objekt nelegalen in da je toženka utemeljeno izrekla izpodbijani ukrep. Prvostopenjski organ namreč odloča tako, da upošteva tista dejstva, ki obstajajo in so mu znana ob obravnavanju zadeve na ustni obravnavi oziroma v trenutku izdaje odločbe.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da lahko inšpektor v skladu z 29. členom ZIN opravi nadzor brez predhodnega obvestila in brez navzočnosti zavezanca. V tem primeru mu mora posredovati svoje ugotovitve in mu omogočiti, da se o njih izjavi, kar je bilo v obravnavanem primeru storjeno. Ne gre namreč za ogled v smislu 199. in 200. člena ZUP, ampak gre za inšpekcijski nadzor, ki ga ureja že omenjeno določilo 29. člena ZIN. Prvostopenjski organ je tožniku vročil zapisnik o inšpekcijskem pregledu na kraju samem in mu omogočil izjavo. Očitana bistvena kršitev postopka zato ni podana.
zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - izjava o napovedi pritožbe - napoved pritožbe - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožničino vlogo za dodelitev Bpp pravilno obravnavala kot očitno nerazumno v delu vložitve napovedi pritožbe, saj za preprečitev posledic, na katere je bila v pravnem pouku sodbe že opozorjena tožnica, zadošča sama vložitev napovedi pritožbe, s kratko pisno izjavo, brez vsebinske obrazložitve, kar lahko vloži tožnica sama, pri čemer za to ne potrebuje pravnega znanja.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - odmera komunalnega prispevka lastniku obstoječega objekta - priklop na izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje
Za odločitev je bistvenega pomena vprašanje, ali je bil tožnik kot lastnik obstoječega objekta obremenjen s spornim komunalnim prispevkom skladno z zahtevami sedmega odstavka 79. člena v povezavi z 80. členom ZPNačrt.
Zavezancu se lahko naloži v plačilo komunalni prispevek le skladno s predpisi, ki veljajo v trenutku, ko je nastopila okoliščina, na podlagi katere je mogoče to javno dajatev zakonito odmeriti, torej izboljšanje komunalne opremljenosti (npr. trenutek priključitve na komunalno omrežje). Če so torej tedaj predpisi določali obveznost plačila komunalnega prispevka, ga je zavezanec dolžan plačati v tedaj predpisani višini.
ZBPP člen 14, 14/2. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZIUZEOP člen 40.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni položaj - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ker je po presoji sodišča tožena stranka ob upoštevanju podatkov GURS pravilno ugotovila, da premoženje tožnika in njegovih družinskih članov, že zaradi 1/3 nepremičnine, last tožnikove partnerice, vredne 24.753,96 EUR, presega cenzus 19.304,64 EUR, je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnila.
ZPDZC-1 člen 5, 19, 19/2. ZUS-1 člen 52. ZUP člen 238.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - dokazna ocena - dokazni predlog - prekluzija - prepozen dokazni predlog
Sodišče ne vidi razloga, zakaj ne bi verjelo izjavi delavke, ki jo je na dan nadzora dala prvostopenjskemu organu. Ta je tedaj izjavila, da je pri tožeči stranki delala neprekinjeno od 18. 11. 2016 do dneva nadzora in je to izjavo tudi lastnoročno podpisala. Ni razumljivo, da bi dala delavka prvostopenjskemu organu neresnično izjavo. Pri izjavi, ki jo je pa naknadno predložila tožeča stranka, pa je treba upoštevati, da je v razmerju do nje delavka v odvisnem položaju.
Po 238. členu ZUP ne more več navajati dejstev in dokazov, ki bi jih lahko navajala do izdaje odločbe, pa tega ni storila. Posledično pa je prekludirana tudi po 52. členu ZUS-1, saj tudi po izrecnem pozivu, zakaj teh dokaznih predlogov ni podala pravočasno (na naroku za glavno obravnavo), za to ni podala dovolj utemeljenih razlogov.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - prosilec iz Afganistana
Tožnik v tokratni tretji zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel takšnih novih dejstev, ki bi pomembno povečevala verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov oziroma se ti novi elementi in ugotovitve, ki bi pomembno povečali verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, niso pojavili.
Sodišče pritrjuje tožniku, da gre v zvezi z zatrjevanim fizičnim napadom na tožnikovega sina in brata, do katerega naj bi po trditvah tožnika prišlo po njegovi drugi zahtevi za uvedbo ponovnega postopka, za objektivno novo dejstvo. Vendar pa navedeno novo dejstvo že samo po sebi ni tako, da bi pomembno povečevalo verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Ker je iz nadaljnjih navedb tožnika razvidno, da dogodek policiji ni bil niti prijavljen, tudi ni moč ugotavljati, da državni organi tožnika oziroma njegove družine ne bi bili sposobni zaščititi oziroma bi bili sicer neučinkoviti. Poleg tega sodišče pripominja, da tudi v tem postopku pavšalno podane navedbe v zvezi z novim dogodkom, ne morejo pomeniti utemeljenega strahu pred preganjanjem v smislu pomembno povečane verjetnosti za preganjanje v izvorni državi. Tožnik s takšnimi navedbami (da so sina in brata zbrcali ter ju spraševali, kje se tožnik nahaja, sicer se bodo maščevali nad tožnikovim sinom) ne more izkazati pogoja iz prvega odstavka 64. člena ZMZ-1. Prav tako se sodišče strinja s presojo tožene stranke, da predložene fotografije (strica in svaka) ne izkazujejo tožnikovih novih navedb.
Pravilna je presoja tožene stranke, da je navajanje okoliščin v zvezi s spremenjenimi oziroma poslabšanimi varnostnimi razmerami v tožnikovi izvorni državi in kraju njegovega bivanja, preveč splošno in hipotetično, saj ga utemeljuje le z umikom varnostnih sil NATA in ZDA, članek, na katerega se sklicuje, pa je prav tako utemeljen na predvidevanju.
Tožena stranka se v izpodbijani odločbi do izrecne navedbe tožnika, da želi izjemno brezplačno pravno pomoč ni niti opredelila, kar je v nasprotju s 1. točko prvega odstavka 214. člena ZUP v povezavi s peto alinejo tretjega odstavka 32. člena in drugim odstavkom 34. člena ZBPP ter v tem delu onemogoča preizkus izpodbijane odločbe.
ZOdv člen 17, 17/5, 19, 19/2, 20, 20/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 7, 7/2, 9, 10, 10/5.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - potni stroški - potni stroški odvetnika - znižana nagrada - načelo enakosti - načelo enakega varstva pravic - urnina - obvezna razlaga odvetniške tarife
Sodna praksa se je v primerljivih zadevah že jasno izrekla, da povečanje iz 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z določbo 7. člena OT se namreč povišujejo samo storitve iz tarifnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa (urnina), ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje.
ZZdr-1 člen 35, 51. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/2, 6/3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - specialni zakon - zdravilo - javni interes - relativna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Poslovna skrivnost po ZDIJZ ni zavarovana absolutno in ne drži, da je tehtanje med nasprotujočimi interesi v določilu 51. člena ZZdr-1 opravil že zakonodajalec in da zato določilo 6. člena ZDIJZ ne pride v poštev.
Iz obrazložitve ne izhaja presoja, zakaj je javni interes glede razkritja večji od javnega interesa oziroma interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Tožena stranka bi morala specificirati, ali bo v konkretni zadevi javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali nerazkritjem informacije. Kljub temu, da je tožena stranka ugotovila, da obstaja javni interes za razkritje, tega javnega interesa ni konkretno opredelila, izostalo pa je tudi tehtanje interesa za nerazkritje. Zgolj splošni javni interes „vedeti“ pa po presoji sodišča ne prevlada nad pravico varovanja teh podatkov kot poslovne skrivnosti A, ki je vzpostavljena po 51. členu Zzdr-1.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ni izkazal, da bi imel težave zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini in tako ne obstaja vzročna zveza med razlogi in dejanji preganjanja in da prav tako ni uveljavljal razlogov resne škode zaradi grozeče smrtne kazni ali usmrtitve v izvorni državi, ter da je zatrjeval, da v nobenem primeru ni poiskal zaščite pri policiji. Pravilno je ugotovila, da mora v primeru preganjanja s strani nedržavnih subjektov najprej poiskati zaščito pri subjektih zaščite, saj šele, ko dokaže, da mu zaščita v izvorni državi ni bila nudena, lahko uveljavlja preganjanje ter da tudi ni uveljavljal ogroženosti zaradi vojnega stanja v Republiki Srbiji in ne obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.
Iz določb ZŠpo-1 po presoji sodišča jasno izhaja, da je toženka po ZŠpo-1 pooblaščena, da v šport uvrsti tiste aktivnosti, ki se izvajajo v uradnem tekmovalnem sistemu, da torej kot pogoj za registracijo športnika upošteva nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema. Ko se nekdo na ta način registrira kot športnik, pa mora imeti tudi možnost, da se, če na tekmovanju nekega ranga doseže tako dober rezultat, kot je opredeljen v Pravilih, njegov dosežek ovrednoti, tj. kategorizira.
Presojanje toženke, koliko športne gibalne akrivnosti, treningov in priprav je prisotnih v neki panogi oziroma ugotavljanje, kolikšna gibalna aktivnost in fizična pripravljenost je še potrebna, da gre za "šport" oziroma, kot toženka imenuje nekatere kategorizirane aktivnosti, za "miselne igre" glede na vse navedeno presega zakonsko pooblastilo. Po presoji sodišča torej 33. člen ZŠpo-1 toženke ne pooblašča, da poleg zakonskega pogoja (tj. udeležbe na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema) za registracijo športnika določi še druge pogoje, med njimi tudi ne gibalne aktivnosti.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - odstranitev odloženih odpadkov - zemljišče v lasti republike slovenije - inšpekcijski zavezanec
Prvostopenjski organ je bil še pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjen z okoliščinam, ki kažejo na to, da je povzročitelja odpadkov mogoče ugotoviti.
Ne glede na to, da je bilo treba tožbi ugoditi že iz navedenega razloga, pa sodišče za primer, da v ponovljenem postopku plačila stroškov ne bo mogoče naložiti povzročitelju, dodaja, da bo moral upravni organ v takšnem primeru podrobneje raziskati tudi položaj tožnice v razmerju do nepremičnin, na katerih so bili odloženi odpadki.
V tem pogledu je zato pomembna tudi razmejitev med položajem, ki bi ga tožnica imela kot posestnica, od položaja, ki bi ga imela kot „pojavna oblika države“, to je kot subjekt, na katerega so prenesena zakonska pooblastila v zvezi z opravljanjem nalog gospodarjenja z obravnavanimi zemljišči v lasti države in v tem okviru tudi pooblastila za izvrševanje nalog glede zagotavljanja njihove pravne in dejanske urejenosti, zaradi česar mora prevzeti bremena, ki jih zakon nalaga lastniku.
Iz zakonskega besedila 20. in 21. člena ZPSto-2 ter na njegovi podlagi izdanih splošnih pravil izhaja, da zakon in podzakonski akti ne predpisujejo obveznih formalnih sestavin vloge v smislu 66. člena ZUP, ampak določajo materialno pravne pogoje, ki morajo biti izkazani, da je zahtevek utemeljen. Po mnenju sodišča je zato tožena stranka, kolikor vloga vsebuje vsebine iz 66. člena ZUP, prvega odstavka 20. člena ZPSto-2 in 9. člena Splošnega akta, v skladu s 140. členom ZUP dolžna obravnavati zahtevo stranke, upoštevaje tista dokazila o obstoju dejstev iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki so bila pridobljena v postopku. Sodišče se zato strinja s stališčem tožnice, da je bila njena vloga v času odločanja popolna in razumljiva ter da je vsebovala vse, kar je potrebno, da bi jo lahko tožena stranka obravnavala, oziroma presojala njeno utemeljenost, predvsem upoštevaje tretji odstavek 20. člena ZPSto-2, ki Agenciji nalaga, da je dolžna, če ugotovi, da izračun neto stroškov UPS, ki ga je pripravil vlagatelj zahteve, ni ustrezen, sama spremeniti izračun.