Tožnica ne more uspeti s pavšalnimi navedbami, da spornih delnic ni hranila za račun A. A., da je pričakovala, da bo s poslom zaslužila, da naj bi šlo za predvideni prevzem B. B. in da bi si lahko denar za preostanek neplačane kupnine, če bo treba, izposodila. Toženka je v izpodbijani odločbi konkretizirano obrazložila, na podlagi katerih okoliščin in zakaj šteje, da je tožnica imetnica spornih delnic v svojem imenu, a za račun A. A. Jasno in nedvoumno je pojasnila, da so bila v času nakupa spornih delnic pričakovanja o izplačilih dividend, pričakovane rasti cene delnic in realizacije kapitalskega dobička, ob upoštevanju pretekle politike izplačevanja dividend, poslovanja B. B. in nakupne cene za delnico ... v višini 145,00 EUR za delnico, nerealna.
imenovanje izvedenca - pogoji za imenovanje - javni razpis - delo izvedenca - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Niti iz Pravilnika o psih pomočnikih niti iz ZIMI ne izhajajo podrobneje določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, da je lahko imenovan za izvedenca s področja dela s psi pomočniki in tako tudi ne sporni pogoj, da kandidat ne sme biti vključen v šolanje psov pomočnikov pri pogodbenih partnerjih ministrstva za izvajanje šolanja psov pomočnikov. Javni razpisi oz. pozivi so namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu oz. pozivu navedenih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve.
ZEKom-1 člen 45, 45/6, 45/9, 47, 47/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - izdaja sklepa - plačilo nadomestila - zavrženje tožbe
V primeru, kakršen je obravnavani, tj. ko je bil izveden javni razpis z javno dražbo, se po drugem odstavku 47. člena ZEKom-1 upravni postopek uvede šele po tem, ko dražitelj ali dražitelji, ki so na javni dražbi uspeli, plačajo plačilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine ali glede na način plačevanja vplačilo tistih njegovih obrokov, ki jih je po sklepu iz šestega odstavka 45. člena tega zakona treba plačati pred izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Upravni postopek se torej začne šele po plačilu zneska, ki ga toženka glede na uspeh na javni dražbi določi s sklepom, kakršen je obravnavani, to je s sklepom, izdanim na podlagi šestega odstavka 45. člena ZEKom-1.
Da bi bilo o dodelitvi RF, to je o pravici uporabe RF, odločeno že pred ODRF z izpodbijanim sklepom, pa ne izhaja niti iz določbe devetega odstavka 45. člena ZEKom-1.
ZNB člen 8, 9, 47, 47/8. ZVU člen 1, 1/1, 5, 26, 26/5, 26/5-4, 27, 27/1, 27/1-1, 28. Pravilnik o pitni vodi (2004) člen 3, 3/1, 6, 7, 9. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih (2003) člen 1.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - kopališče - kazen - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - vodovodno omrežje - strokovno mnenje
Tožnica prezre, da se tretji odstavek 1. člena Pravilnika o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih ne nanaša na dejavnost lastnika bazena, ampak na bazen kot objekt oziroma prostor. Prvi del stavka namreč govori o bazenih do 30 m2, drugi del stavka pa o podobnih prostorih, katerih osnovni namen ni plavanje oziroma kopanje. Pravilnik torej ne izvzema bazenov v sklopu savn, ampak se nanaša na vse bazene s površino vode nad 30 m2 ne glede na namen bazena in ne glede na to, v katerem prostoru se nahaja. Ker za uporabo pravilnika tudi ni pomembno, koliko ljudi se v bazenu lahko nahaja, so tožničine navedbe o tem, kdo bazen uporablja, irelevantne.
Tožnica meni, da strokovno mnenje NIJZ ni predpis, vendar s tem v obravnavanem primeru ne more uspeti, ker je dal navodilom NIJZ značaj predpisa pravilnik. V tretjem odstavku 4. člena Pravilnika o minimalnih higienskih zahtevah je namreč določeno, da upravljavec pripravi načrt iz prvega odstavka tega člena v skladu z navodili za izdelavo načrta zagotavljanja varnosti kopalne vode, bazena oziroma bazenskega kopališča, ki jih pripravi NIJZ in so objavljena na njegovi spletni strani. Glede na navedeno je tožnica dolžna upoštevati navodila NIJZ, ker ji to nalaga predpis, toženka pa je imela pravno podlago, po kateri ji je to naložila.
ZPacP člen 66, 66/1. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
pacientove pravice - zahteva za prvo obravnavo pacientovih pravic - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno le, kaj trdi ena in kaj druga stranka, izostali pa so razlogi, zaradi katerih toženka sodi, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za vodenje druge obravnave po prvem odstavku 66. člena ZPacP, tj. na podlagi katerih dejstev oziroma dokazov je sama presodila, da sklenjeni dogovor ni bil izvršen. Tožnica je že v postopku pred toženko izrecno navedla in pojasnila, zakaj meni, da za vodenje druge obravnave v tem primeru niso izpolnjeni pogoji po ZPacP. Toženka se do teh navedb ni opredelila in ni konkretizirano obrazložila razlogov o pravno relevantnih dejstvih in okoliščinah, na podlagi katerih je sprejela odločitev, da je pristojna za odločanje o drugi zahtevi oziroma da so izpolnjeni pogoji za vodenje druge obravnave po prvem odstavku 66. člena ZPacP. Ravno to pa je bistveno za odločitev o zadevi, saj gre za eno prvih in ključnih vprašanj, ki ga je treba v postopku najprej ugotoviti in razčistiti. Taka obrazložitev ne omogoča, da bi sodišče presodilo, ali je toženka pravilno štela, da so pogoji za drugo obravnavo druge zahteve podani, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožeča stranka ne izpodbija dejstva, da je do prenosa sredstev na JPR v konkretnem primeru prišlo.
Glede takšne situacije je Vrhovno sodišče povedalo,da je “za odločitev v tej zadevi torej povsem nepomembno, ali je tožnik prenesena sredstva na JPR v privatizaciji uspel unovčiti ali ne. Ker so bila devizna sredstva s tožnikove stare devizne knjižice veljavno prenesena na njegov posebni račun za uporabo v postopku privatizacije /.../ Republika Slovenija skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožnika.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano zemljišče - začetek gradnje
Za zaključek, ali je določeno opravilo mogoče umestiti v gradnjo objekta, je treba ugotoviti naravo teh opravil. Četudi ZGO-1 v primeru zakoličenja objekta govori, da se to opravi ''pred začetkom gradnje'', to samo po sebi še ne pomeni, da zakoličbe v nobenem primeru ni mogoče šteti kot del gradnje novega objekta, kar velja tudi za izkop gradbene jame.
ZUP člen 63, 63/1, 63/6. Uredba o upravnem poslovanju (2005) člen 42, 42/2.
lekarniška dejavnost - podružnica - zahteva za izdajo odločbe - odločanje v upravnem postopku - molk organa - po elektronski pošti oddana vloga - dokazno breme
Tožnica je pritožbo poslala z "običajnim" elektronskim sporočilom. Tudi tako komunikacijo, če do nje pride, je skladno s temeljnimi načeli šteti za veljavno, pod pogojem, da se s tem ne poseže v javni interes ali pravice tretjih oseb.1 Vendar pa je po presoji sodišča v primeru, če organ trdi, da take vloge ni prejel, dokazno breme, da je organ vlogo prejel, na strani vlagatelja.
ZV-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/4, 150, 150/1, 150/2, 150/2-1.
poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje
Kolikšna je razdalja obravnavane parcele od prodišča ali običajne struge reke Soče, je v tem primeru pravno nepomembno, saj je, kot rečeno, za presojo bistvena določitev zunanje meje priobalnega zemljišča na podlagi meritve razdalje od meje vodnega zemljišča. Tožnik namreč niti ne zatrjuje, da bi bil sporen poseg v prostor izveden izven pravno relevantne zunanje meje priobalnega zemljišča reke Soče.
ZSZ člen 58. ZUreP-1 člen 180. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 80, 80/1, 80/2.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zazidano stavbno zemljišče - merila za odmero nadomestila - gradnja
Četudi ZGO-1 v primeru zakoličenja objekta govori, da se to opravi ''pred začetkom gradnje", pa to samo po sebi še ne pomeni, da zakoličbe v nobenem primeru ni mogoče šteti kot del gradnje novega objekta. Enako velja tudi za izkop gradbene jame, in sicer vse ob upoštevanju 7.1 točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, po kateri je gradnja novega objekta izvedba del, s katerimi se gradi nov objekt. Za zaključek, ali je določeno opravilo mogoče umestiti v gradnjo objekta, treba ugotoviti naravo teh opravil. Treba je torej presoditi, ali so bila izvedena dela dejansko namenjena postavitvi objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja in šele na podlagi teh ugotovitev v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je mogoče ta dela umestiti kot dela, ki so bila izvedena s ciljem zgraditve objekta ali ne. Šele na podlagi takšne vsebinske ocene izvedbenih del pa je mogoče presoditi, ali je izvedena dela mogoče šteti za gradnjo stavbe, kot jo dovoljuje gradbeno dovoljenje, in na tej podlagi nato zaključiti, ali je nepremičnino treba šteti za zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz dejavnosti - prodaja knjig - dokazovanje v davčnem postopku - neobrazloženost odločitve
Tožnik dokazuje, da so v samozaložbi stroški bistveno višji, torej presegajo priznanih 10%, vendar dokazil za svoje trditve ne more izkazati z listinami in zato predlaga dokazovanje z izvedencem. Tožena stranka je predlagani dokaz v obrazložitvi drugostopenjske odločbe zavrnila z neobrazloženo trditvijo, da ZDavP- ne predvideva zniževanja dohodka na podlagi cenitve.
Zavezanec za davek, če ta zakon (ZDavP-2) ali zakon o obdavčenju ne določa drugače, mora dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša. Pri tem je dokazovanje s pisno dokumentacijo res pravilo, vendar lahko zavezanec predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. To pomeni, da je ob odsotnosti posebnih pravil v ZDavP-2 mogoče dokazovanje po pravilih, določnih v ZUP, ki med primeroma naštetimi dokazi našteva tudi dokaz z izvedencem.
Za priključek se ne more šteti objekt, ki bi bil zgrajen ločeno od posamezne gradnje, npr. za zagotavljanje koristi večjemu številu (predvidenih) objektov. Če pa mora investitor za priključitev objekta na javno infrastrukturo sam zgraditi objekt, ki ima opisano naravo javne infrastrukture, zemljišča ni mogoče šteti za komunalno opremljenega, zato v takem primeru niso izpolnjeni pogoji za odmero komunalnega prispevka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - okoliščine in dejstva o zadevi - verjetni zgled za uspeh
Organ je pravilno presodil, da zadeva nima verjetnega izgleda na uspeh. Tožnica namreč v prošnji za BPP ni navedla nobenih razlogov, zaradi katerih bi (oziroma je, kot izhaja iz navedb v tožbi - op. sod.) vložila pritožbo zoper zgoraj citirano sodno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, izdano v pravdnem postopku. Organ se je pri tem tudi pravilno skliceval na 140. člen ZUP, po katerem mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (zahtevek v tem primeru pa je prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper zgoraj citirano sodno odločbo), navesti natančno, po resnici in določno. Med strankama pa ni sporno, da tožnica v prošnji niti ni zatrjevala dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev pritožbe.
dohodek iz dejavnosti - davek od dohodkov iz dejavnosti - akontacija dohodnine - davčna osnova - ocena davčne osnove - prihodki - odhodki - normirani stroški - dokazovanje
Po drugem odstavku 68. člena ZDoh-2 je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Če je davčnemu organu poznan del prihodkov ali del odhodkov, se verjetna davčna osnova lahko določi na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih davčni organ zbere v ugotovitvenem postopku v zvezi z zavezancem za davek, njegovimi družinskimi člani in povezanimi osebami, kot so podatki o številu zaposlenih, izplačanih plačah in drugih dohodkih iz zaposlitve, prihodkih in odhodkih.
ZUP člen 214. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije je dne 9. 2. 2016 podal obvezno razlago tar. št. 39/1 OT, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 2/15. Iz slednje izhaja, da se posvet šteje kot samostojna odvetniška storitev tudi kadar je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, razen, kadar je storitev posveta izrecno zajeta v drugih tarifnih številkah posebnega dela OT. Upoštevaje določbo drugega odstavka 19. člena OT je tožena stranka dolžna slediti pojasnilom in obveznim razlagam Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije.
ZDIJZ člen 4, 6, 6/1, 6/1-2, 27, 31. ZGD-1 člen 39, 39/1.
dostop do informacij javnega značaja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
Gradbeno dovoljenje je dokument v zvezi z javnopravnim delovanjem organa, torej končni akt v upravnem postopku, ki ga tožnik ne more določiti za svojo poslovno skrivnost. Zato ne gre za dokument, ki bi ga ustvaril tožnik, temveč za odločitev javnopravnega organa, ki ima javnopravne posledice.
Izjema od dostopa do zahtevanih dokumentov po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavani zadevi torej ni podana, saj gre za podatke, ki so kot poslovna skrivnost opredeljeni v nasprotju z ZGD-1.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/2, 68/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti - odmera davka v posebnih primerih - cenitev davčne osnove - nedovoljena tožbena novota - dokazno breme
Po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. To pomeni, da je trditveno in dokazno breme na strani tožnika, ki mora dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokazati s stopnjo gotovosti. Tožnik v postopku ni ničesar navajal, čeprav je bil pravilno vabljen in obveščen z ugotovitvami davčnega organa.
ZDoh-2 člen 37, 37/2, 37/2-8, 105, 105/3, 105/3-9, 120, 120/1. ZPIZ-2 člen 206, 206/5.
dohodnina - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti - drug dohodek - institut povprečenja
Enkratno izplačilo sredstev iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je davčni organ pravilno uvrstil kot prejemek pod oznako 6300 (preostali dohodki) v povezavi z obdavčitvijo tega prejemka, saj ne sodi med dohodke iz delovnega razmerja.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in nova dejstva
Ker tožnik novih dokazov, ki bi pomembno povečevala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, je bilo zavrženje toženke na podlagi četrtega odstavka 65. člena ZMZ-1 pravilno in zakonito.
ZTuj-1 člen 41. ZUSDDD člen 1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - razveljavitev dovoljenja - spor polne jurisdikcije - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Glede na dolžino trajanja stanja pozitivne obveze države za realizacijo posameznikove pravice do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja iz prvega odstavka 8. člena EKČP državi nalagajo, da tožničin položaj uredi.