vrnitev podržavljenega premoženja - zemljišče v kompleksu
Pravilna je odločitev, da se vrne podržavljeno premoženje z vzpostavitvijo solastninske pravice na kompleksu, ki se po pravnomočnosti odločbe vpiše v zemljiško knjigo. Ta del odločbe je izvršljiv in ugovor, da upravičena stranka nima pravnega naslova za izvršitev odločbe, ni utemeljen, saj bo naslov upravičene stranke - denacionalizacijskega upravičenca izhajal iz lastninske pravice, ki jo je upravičena stranka, denacionalizacijski upravičenec, pridobila z denacionalizacijsko odločbo.
Potrošnik je izpolnil vse svoje obveznosti za uveljavljanje varstva pravic po ZVPot, med tem ko tožeča stranka kot izvajalka storitve svojih obveznosti v postopku varstva pravic potrošnika ni izpolnila, in zato ni mogoče šteti, da ni izpolnjen zakonski pogoj obstoja nepravilno opravljene storitve. V tovrstnih upravnih sporih sta bistveni dve obveznosti izvajalca storitve. Prva obveznost se nanaša na primer, ko tudi za izvajalca storitve napaka ni sporna in v tem primeru mora najpozneje v osmih dneh ugoditi potrošnikovi zahtevi (1. odstavek 39. člena ZVPot). Druga obveznost se nanaša na primer, ko se izvajalec storitve ne strinja s stališčem potrošnika, da je bila storitev opravljena nepravilno in v takem primeru mora pisno odgovoriti potrošniku na njegovo zahtevo najkasneje v osmih dneh po prejemu zahteve (2. odstavek 39. člena ZVPot).
ZDen člen 32, 32. ZVO člen 17, 17. ZPVAS člen 8, 8. ZRud člen 33, 33/2, 2, 32, 32/1, 33, 33/2, 2, 32, 32/1, 33, 33/2, 2, 32, 32/1.
vrnitev v naravi - vrnitev premoženja članu agrarne skupnosti
Ponovno organizirana agrarna skupnost niti v primeru, če je zahtevo vložila v svojem imenu, niti v primeru, če jo je vložila v imenu članov agrarne skupnosti, ni aktivno legitimirana za vlaganje zahtev po ZPVAS. Po ZPVAS so edine upravičene osebe za vlaganje zahtev člani agrarne skupnosti.
Obstoj mineralnih snovi na zemljišču ali pod njim ni ovira za vrnitev zemljišč v naravi v smislu ZDen, saj vrnitev le teh omogoča njihov samostojen lastninsko pravni status.
Sodišče meni, da se ZDen v svojih določbah ni omejil le na vračanje premoženja, ki se je ob podržavljenju nahajalo na območju Republike Slovenije. Premoženje delniške družbe (kot v obravnavanem primeru) predstavlja skup vseh premoženjskih pravic, ZDen pa obsega vračanja deleža tega premoženja ne v osebnih, ne v kapitalskih družbah ni omejil na teritorij Republike Slovenije, enako tudi ne Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 7/93 in 48/94), po katerem se poravnavajo obveznosti upravičencem po ZDen (2. člen).
arondacija - vračanje kmetijskih zemljišč v kompleksih
Brez pravne podlage je tožbena trditev, da parcel, ki ležijo v kompleksu kmetijskih zemljišč glede na določilo 19. in 20. člena ZDen ni mogoče vrniti v naravi. Po tretjem odstavku 27. člena ZDen se podržavljena zemljišča, ki ležijo v območju kompleksa kmetijskih zemljišč, in bi bila z vračilom v last in posest okrnjena funkcionalnost kompleksov zemljišč oziroma kompleksov trajnih nasadov, vračajo tako, da se na kompleksu vzpostavi solastninska pravica.
Ker je v smislu določbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-130/01-18 z dne 23. 5. 2000 (Uradni list RS, št. 54/02) priznan položaj denacionalizacijskih upravičencev tudi tistim osebam, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe oziroma posest na prej podržavljenih zemljiščih, bi morala tožena stranka navedbe tožnikov preveriti v tem smislu, ali je priključitev delov zemljišč k cesti pomenila odvzem iz posesti. Če je prišlo do zmanjšanja obsega podržavljenih zemljišč zaradi pomikanja trase ceste v podržavljena zemljišča tožnikov, je mogoče šteti, da je bil izvršen dejanski odvzem iz posesti prej podržavljenih zemljišč.