Predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja ni utemeljen, če dolžnik ni prostovoljno izpolnil restitucijskega zahtevka oziroma ni bila vložena izvršba na izpolnitev restitucijskega zahtevka, naloženega v sklepu o motenju posesti.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 171, 154, 154/1, 170, 171.
odgovornost - krivdna odgovornost
Sodišče prve stopnje je odgovornost vrtca pravilno presojalo ob upoštevanju pravil o krivdni odgovornosti. Zračnik in betonirani pokrov jaška nista nevarna sama po sebi, ampak je nevarna le njuna nepravilna uporaba.
Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazala, da je bilo gradbeno dovoljenje (ob uporabi določbe 116. člena SZ) podlaga za vpis lastninske pravice toženca na kritičnem stanovanju, odpravljeno 1.7.1994. Kritični vpis v zemljiško knjigo pa je bil opravljen šele 29.8.1997. Zato je tožničin zahtevek na neveljavnost vknjižbe v smislu določbe 101. in naslednjih členov ZZK verjetno izkazan.
Posojilo je dolžan vrniti, kdor se je s posojilno pogodbo to zavezal. Zato ne more biti odločilno, da je posojilojemalec namesto svojega naslova navedel ime firme, v kateri je zaposlen.
Akceptni nalog predstavlja tudi posebno vrsto nakaznice, vendar pa je akceptni nalog predvsem listina, ki z določenim pravnim razmerjem seznanja druge in je lahko hkrati podlaga za izvršitev nekega dejanja (opravljanje pravnega prometa). Pri izdaji akceptnega naloga, kot sredstva za zavarovanje plačila, dejansko gre, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, za sklenitev pogodbe o naročilu v smislu 749. člena ZOR. Naročitelj, ki je dal prevzemniku naročila nalog za izpolnitev akceptnega naloga, da bi prevzemnik lahko dosegel izpolnitev neke svoje terjatve od naročitelja, glede na določbo 770. člena ZOR ni upravičen odstopiti od naročila in naročilo preneha šele, ko dolžnik poravna terjatev. Vendar pa se v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo z vprašanjem ali je terjatev toženke iz posojilne pogodbe prenehala, ker tožnik od naročila ne odstopa, ampak zatrjuje, da je bila vrnitev akceptnega naloga dogovorjena soglasno s toženko
delna ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - pritožba - pravni interes - ugovor po izteku roka
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov delni umik izvršilnega predloga) niti ne more pričakovati. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep.
Oporoka je močnejši pravni naslov za dedovanje od zakona in to kljub temu, da je sporna v tej zadevi ustna oporoka pred dvema pričama, ki je formalno veljavna upoštevaje določbe členov 72 - 75 ZD.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru navaja dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ko trdi, da upnik ni izpolnil svojega dela obveznosti, ker ni dobavil ustrezne dokumentacije in da ima dobavljeno blago napake, katerih upnik kljub dolžnikovi reklamaciji ni odpravil. V dokaz svojih trditev dolžnik predlaga zaslišanje strank ter postavitev izvedenca, s čimer je v celoti obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Če dogovor o preživnini ne vsebuje izrecne določbe o obveznosti plačila zamudnih obresti, vsebuje pa datum zapadlosti preživninskih obrokov, se šteje, da so dogovorjene tudi zamudne obresti. Dogovor po čl. 130 ZZZDR v celoti nadomešča pravnomočno sodbo, zato ne bi bilo smotrno, da bi se obresti morale iztoževati posebej.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru sicer navedel nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog, vendar so dolžnikove navedbe zelo splošne in nedoločne, dolžnik pa tudi ne predloži nikakršnih dokazov za svoje trditve. S tako pavšalnimi in neizkazanimi ugovori dolžnik ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in v posledici neutemeljen.
odškodnina - protipravnost - odgovornost pravne osebe - odgovornost za škodo
Preuranjen je zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi ravnanja ali odločbe upravnega organa, dokler odločba ni pravnomočno spremenjena ali odpravljena v skladu s pravili upravnega postopka.
vročanje - javna listina - povratnica - dejansko stanje - dokazna ocena
Če pritožnik predlaga dokaze, ki bi lahko ovrgli domnevo o datumu vročitve, ugotovljenem na podlagi povratnice, je podan močan dvom v pravilnost ugotavljanja dejanskega stanja in je potrebno sklep o zavrženju pritožbe razveljaviti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ (dogovorjeno je bilo plačilo s kompenzacijo s storitvijo), vendar za te svoje ugovorne trditve dolžnik ne predlaga nobenih dokazov (listine, priče...), zato je njegov ugovor neobrazložen in glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen.
O vprašanju avtorstva avtorskega dela ni mogoče odločati po predpisih, ki so prenehali veljati še preden je bilo avtorsko delo sploh ustvarjeno in ko je sploh moglo biti deležno pravne zaščite. V vprašanje (so)avtorstva je treba presojati z vrednotenjem prispevka fizičnih oseb k nastanku avtorskega dela glede na njegove predpostavke, med katere pa ne spadajo nebistveni znaki avtorskega dela.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru navedel dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi (ugovarjal je, da delo, katerega plačilo izterjuje upnik, ni bilo opravljeno); ker za takšne trditve po sami naravi stvari ne more predložiti dokazil, je izpolnil zahteve, ki jih za ugovor postavlja 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Od načina prenosa menične terjatve (indosament ali cesija) je odvisno, ali ima menični dolžnik proti novemu upniku vse ugovore, ki izhajajo iz osebnega razmerja dolžnika proti prejšnjemu upniku.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ne navaja nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen.