Vsebina sklepa o izvršbi ni identična z vsebino izvršilnega naslova, ki se izvršuje, ker je sodišče dovolilo tudi izvršbo zaradi zahtevanih zamudnih obresti, izvršilni naslov pa dolžniku ne nalaga dolžnosti plačila le-teh. Zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izvršbo v tem delu zavrniti.
najemna pogodba - domneva o popolnosti listine - najemna pogodba
Dogovor med najemodajalcem in najemnikom o poračunavanju ali pobotanju najemnine s stroški adaptacije poslovnih prostorov in s stroški odprave škode zaradi poplave pomeni dogovor o stranskih točkah pogodbe oziroma dogovor v zvezi s sklenjeno najemno pogodbo in je upošteven.
Delo s kladivom kot preprostim delovnim pripomočkom ne more biti nevarno, saj je ob povprečni pazljivosti to orodje mogoče varno uporabljati. Nesreče ob uporabi kladiva niso niti nepredvidljive niti neodvračljive. Delodajalec zato ne more biti delavcu za poškodbo, ki jo je utrpel, ko se je s kladivom udaril po roki, odgovoren objektivno. Če je do poškodbe prišlo zaradi nepazljivosti delavca, delodajalcu tudi krivdne odgovornosti ni mogoče naprtiti.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
izpodbijane sodbe - razlog - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ne gre za kršitev določb kazenskega postopka v smislu določil 11. tč. I. odst. 371. čl. ZKP saj s tem ko v opisu kaznivega dejanja očitanega obdolžencu ni naveden datum storitve izrek sodbe ni nerazumljiv. Opis kaznivega dejanja očitanega obdolžencu je namreč povezan z opisom kaznivega dejanja, ki sta jih storila soobdolžena pri čemer se pokaže, da je opis vseh teh dejanj logično sledi od dejanj enega storilca do drugega z navedbami kdaj je posamezni izmed njih deloval.
Upnik pristopi k začeti izvršbi na nepremičnino le glede tistih nepremičnin, ki so v prvem in pozneje izdanem sklepu o izvršbi iste.
Če so predmet prvega sklepa o izvršbi še druge nepremičnine, se sklep o pristopu na druge nepremičnine ne more nanašati, saj sklep o pristopu ne nadomesti sklepa o izvršbi.
Nepravilno postopanje pooblaščenca za sprejem pisanj ni (subjektivno) opravičljiv vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, saj gre za okoliščino na strani stranke, za katero sama odgovarja.
ZPP (1977) člen 217, 217/2, 217, 217/2. ZPP člen 210, 210/2, 365, 365/2, 210, 210/2, 365, 365/2.
mirovanje postopka
Po 2. odst. 210. člena ZPP/99 lahko stranka kadarkoli predlaga nadaljevanje postopka, ki miruje, sodišče pa pred potekom treh mesecev od dneva nastopa mirovanja ne sme nadaljevati postopka.