Zavezanec za odškodnino ( za sklenjena kmetijska ali gozdna zemljišča) v priznanicah bi bil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, če bi šla predlagatelju vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov v naravi, vendar vrnitve v naravi ne bi zahteval.
Sodišče druge stopnje ni ugodilo nadaljnemu predlogu državne tožilke po preklicu pogojne obsodbe, ker je glede na podatke spisa, v katerem je bila obdolžencu izrečena pogojna obsodba za povsem druga kazniva dejanja, storjena pred petimi leti, ocenilo, da bi tudi v primeru, če bi sodišče takrat vedelo za to kaznivo dejanje, za katero se mu sedaj sodi, obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, saj je sodišče razpolagalo s podatki o več kazenskih postopkih zoper obdolženca.
Delo s kladivom kot preprostim delovnim pripomočkom ne more biti nevarno, saj je ob povprečni pazljivosti to orodje mogoče varno uporabljati. Nesreče ob uporabi kladiva niso niti nepredvidljive niti neodvračljive. Delodajalec zato ne more biti delavcu za poškodbo, ki jo je utrpel, ko se je s kladivom udaril po roki, odgovoren objektivno. Če je do poškodbe prišlo zaradi nepazljivosti delavca, delodajalcu tudi krivdne odgovornosti ni mogoče naprtiti.
ZPP (1977) člen 217, 217/2, 217, 217/2. ZPP člen 210, 210/2, 365, 365/2, 210, 210/2, 365, 365/2.
mirovanje postopka
Po 2. odst. 210. člena ZPP/99 lahko stranka kadarkoli predlaga nadaljevanje postopka, ki miruje, sodišče pa pred potekom treh mesecev od dneva nastopa mirovanja ne sme nadaljevati postopka.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
izpodbijane sodbe - razlog - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ne gre za kršitev določb kazenskega postopka v smislu določil 11. tč. I. odst. 371. čl. ZKP saj s tem ko v opisu kaznivega dejanja očitanega obdolžencu ni naveden datum storitve izrek sodbe ni nerazumljiv. Opis kaznivega dejanja očitanega obdolžencu je namreč povezan z opisom kaznivega dejanja, ki sta jih storila soobdolžena pri čemer se pokaže, da je opis vseh teh dejanj logično sledi od dejanj enega storilca do drugega z navedbami kdaj je posamezni izmed njih deloval.
Nepravilno postopanje pooblaščenca za sprejem pisanj ni (subjektivno) opravičljiv vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, saj gre za okoliščino na strani stranke, za katero sama odgovarja.
Upnik pristopi k začeti izvršbi na nepremičnino le glede tistih nepremičnin, ki so v prvem in pozneje izdanem sklepu o izvršbi iste.
Če so predmet prvega sklepa o izvršbi še druge nepremičnine, se sklep o pristopu na druge nepremičnine ne more nanašati, saj sklep o pristopu ne nadomesti sklepa o izvršbi.