Iz priloženih dokazov ni razvidno, da bi dolžnik z upnico sklenil kakršenkoli dogovor oz. izvensodno poravnavo, po kateri bi izterjevana obveznost upnice prenehala.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-2, 15, 272, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
začasna odredba - pogoj - nenadomestljiva škoda - nova dejstva v pritožbi
Sodišče je vezano na trditveno podlago tožbe, saj odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP) in praviloma ugotavlja le dejstva, ki jih stranke navajajo (7. čl. ZPP). Vse navedeno velja smiselno tudi za zahtevo stranke po izdaji začasne odredbe (15. čl. ZIZ). S pritožbenimi trditvami, da bi dolžnik z izdano začasno odredbo ne utrpel nobene škode oziroma da naj bi bile neugodne posledice zanj manjše od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale dolžniku, tožeča stranka ne spreminja le pravne podlage izdaje začasne odredbe (3. alinea 2. odst. 272. čl. ZIZ), temveč zatrjuje tudi nova dejstva (glede neugodnosti oziroma škode, ki naj bi jo z začasno odredbo trpel dolžnik), kar pa v pritožbi ni dopustno (1. odst. 337. čl. ZPP).
ZIZ člen 34, 34/3, 141, 141/2, 34, 34/3, 141, 141/2.
sprememba sredstva izvršbe
Če do trenutka, ko sodišče izdaja sklep o ustavitvi izvršbe po 141/2 čl. ZIZ, upnik ne predlaga novega izvršilnega sredstva, kasneje pa tak predlog vloži, obenem pa se ne pritoži zoper sklep o ustavitvi, je tak predlog v skladu z določbo 34/3 čl. ZIZ prepozen.
Ker je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev o tržni vrednosti na mnenje izvedenca, na katero dolžnik ni imel pripomb, je sklep o ugotovitvi vrednosti pravilen.
Pogodba o preužitku je v bistvenem podobna pogodbi o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenje ter je zanjo mogoče uporabljati določbe ZD, ki urejajo to pogodbo.
Pravilna uporaba standarda pravične odškodnine je narekovalo znižanje prisojene odškodnine za nematerialno škodo (zvin vratne hrbtenice); za telesne bolečine in nevšečnosti 800.000,00 SIT; za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 1.200.000,00 SIT. Za priznanje odškodnine zaradi skaženosti bi moral tožnik dokazati (po)danost subjektivnih okoliščin, ki so kumulativni element te oblike odškodnine.
Osebnostne pravice do časti in dobrega imena lahko prizadeti zavaruje na različne načine: s kazenskopravnim varstvom, obligacijskopravnim, pa tudi z varstvom po ZJG, kadar je pravica do osebnega dostojanstva prizadeta z objavo določene informacije. Kolikor se tožnik sklicuje na žaljive očitke avtorja objavljenega prispevka, ima za take primere pravni red na voljo instrumente kazenskega in obligacijskega (odškodninskega) prava. Objavljen prispevek je po vsebini mogoče opredeliti kot zgodovinsko analizo določenega obdobja. Sodišče prve stopnje sicer ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za vrednostno oceno avtorja in torej za njegovo subjektivno mnenje, pa vendarle njegov prispevek vsebuje veliko podatkov in informacij o dogodkih v določenem obdobju. V tem delu - kolikor torej prispevek vsebuje določene informacije - je treba prizadetemu priznati tudi pravico do popravka in odgovora. Odgovor mora biti v skladu z zahtevami ZJG, kar pomeni, da sme navajati samo dejstva in okoliščine, s katerimi se izpodbijajo oziroma dopolnjujejo navedbe v objavljeni informaciji. Ohranjena mora biti tudi sorazmernost, t.j., da mora biti bistvena vsebina odgovora in popravka navedba dejstev v povezavi s tistimi iz informacije.
Vloga (umik izvršilnega predloga) se ne tiče obravnavane izvršbe, čeprav teče med istima strankama. Da je med strankama v teku več postopkov izhaja iz naslednjih dejstev: umik izvršilnega predloga se nanaša na drugo upnikovo poslovno enoto kot obravnavana izvršba; višina terjatve je različna; opravilna številka, ki jo je navedel upnik v umiku, se ne ujema z opravilno številko izvršbe, prav tako pa ne številka, ki jo v svojih vlogah navaja upnik, očitno zaradi lastne evidence. Izvršilno sodišče je torej napačno štelo, da je upnik v obravnavani izvršbi umaknil svoj predlog in zato napačno uporabilo določila 1. in 2. odst. 43. čl. ter 2. odst. 76. čl. ZIZ.
ZIP člen 19, 19/1, 251f, 251e, 251f/1, 251/2, 19, 19/1, 251f, 251e, 251f/1, 251/2.
sporazum strank - zavarovanje terjatve - zastavna pravica - predlog za izvršbo - zapadlost terjatve
Na podlagi sporazuma strank je dopustno zavarovanje upnikove terjatve zoper glavnega dolžnika z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini tretjega.
Upnik lahko predlaga izvršbo neposredno zoper zastavitelja, če je terjatev iz izvršilnega naslova zapadla.
O tem, ali je izpolnitev predlagateljice s položitvijo določenega denarnega zneska na sodni depozit popolna oziroma pravilna, sodišče s sklepom ne odloča. Če je predlagateljica izpolnila obveznost pravilno, bo njena obveznost do nasprotnega udeleženca prenehala, če pa ni izpolnila vsega, kar je bila dolžna, taki učinki glede celotne obveznosti ne bodo nastopili.
ZPTTS člen 102, 102/5, 102, 102/5, 102, 102/5. ZOR člen 361, 361/1, 361, 361/1.
zastaranje
Zastaranje plačila telefonskih storitev prične teči z dnem, ko bi se plačilo lahko zahtevalo (ko bi bil račun za njihovo plačilo lahko izstavljen), ne pa od dneva, ko je bil račun dejansko izstavljen.
Če se je tožnica spustila v popravilo poškodovanega avtomobila, katerega stroški so skupaj z vrednostjo rešenih delov dosegli vrednost vozila pred poškodbo, ji ni mogoče odrekati pravice do vzpostavitve stanja pred nastankom škode oz. pravice do popolne odškodnine za nastalo škodo (185. in 190. člen ZOR), če je tožena strakna (zavarovalnica) puščala tožnico v negotovosti glede njene terjatve še dve leti po škodnem dogodku, ko ji je prvič ponudila likvidacijo škode po sistemu t.i. totalke, pred tem pa je pogojevala izplačilo odškodnine izključno z izidom upravno - kazenskega postopka zoper povzročitelja škode.