Pritožba zoper sklep, ki jo je poslal zagovornik obdolženca po telefaksu, bi bila pravočasna le v primeru, če bi jo sodišče prejelo po telefaksu pred pretekom pritožbenega roka.
Če delodajalec nima izdelanih meril za ocenjevanje delovne uspešnosti pred začetkom postopka za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, ravna pravilno, če navedenega kriterija ne upošteva. Pogoj za ugotavljanje delovne uspešnosti je, da so vnaprej znana merila za ugotavljanje tega kriterija.
ZDSS člen 36, 36/3. ZOR člen 210, 214. ZPIZ člen 289, 344, 344/3.
pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba - dokup zavarovalne dobe za čas šolanja - neupravičena pridobitev - rok za plačilo prispevkov - zamuda delodajalca
Ker tožnik ni v prekluzivnem roku 15 dni od prejema odločbe o dokupu zavarovalne dobe plačal zneska za dokup pokojninske dobe (3. odstavka 244. člena ZPIZ-92), se pokojninska doba ni priznala. V tem primeru ima tožnik pravico, da se mu plačani znesek vrne, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je zahtevek za priznanje zamudnih obresti uveljavljal. Pravico do dokupa pa lahko ponovno uveljavlja po sedaj veljavnih predpisih.
Pogoji za sklep iz 3. odst. 497. čl. ZPP niso izpolnjeni, če stranka takso za pritožbo plača sicer izven postavljenega roka, pa vendar še pred izdajo sklepa.
pravica do zdraviliškega zdravljenja - vsebina tožbenega zahtevka
Socialno sodišče v socialnih sporih praviloma meritorno odloča o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega zavarovanja, in le izjemoma, ob izpolnjevanju vseh pogojev iz 3. odstavka 35. člena ZDSS, ob razveljavitvi odločbe zadevo vrne pristojnemu organu zavoda v ponovno odločanje. Če je sodišče prve stopnje opravilo sedem obravnav, na katerih je ugotavljalo dejstva, pomembna za odločanje o upravičenosti do zdraviliškega zdravljenja, ni bilo pogojev, da bi zadevo vrnilo v ponovno odločanje zavodu, ker naj bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi stroški.
Za obveznosti "bivših občin" , ki niso v povezavi s prevzetim premoženjem na podlagi 100.čl. Zakona o lokalni samoupravi in ki so nastale pri opravljanju funkcij, ki po ZLS niso funkcije občine, "nove občine" ne odgovarjajo. Na podlagi 24.čl. Zakona o blagovnih rezervah se na Zavod RS za blagovne rezerve prenese le dejansko obstoječe blago, ne pa tudi denarne vrednosti odtujenega blaga ali terjatev na pridobitev in nato izročitev ustrezne količine in vrste blaga.
ZPP (1977) člen 153, 153/1, 154, 368, 153, 153/1, 154, 368. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
odsotnost z dela - bolniški stalež
Če lečeči zdravnik izrecno opozori delavca, da mu ni odobril bolniškega staleža, je od tega dne dalje delavec neupravičeno odsoten z dela, ter mu zakonito preneha delovno razmerje na podlagi 6. točke 1. odstavka 100. člena ZDR, če se na delo ne vrne.
pridobitev lastninske pravice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če sodišče ne ugotovi dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, kakšna je bila pravna narava upravnega postopka (predvsem: ali je bila izdana v njem takšna odločba državnega organa, na podlagi katere se pridobi lastninska pravica), je dejansko stanje nepopolno utgotovljeno.
zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum - vsebina sklepa
Sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahteve za preiskavo je pomanjkljiv in ni v skladu z določbo prvega odstavka 169. člena ZKP. Iz izreka sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za preiskavo zoper obdolženega namreč ne izhaja niti opis, niti zakonska označba obdolžencu očitanega kaznivega dejanja (opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ropa pa ne izhaja niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa). Enako kot sklep o preiskavi, mora tudi izrek sklepa o zavrnitvi zahteve za preiskavo, obsegati vse podatke iz tretjega odstavka 168. člena ZKP - to je osebo, zoper katero se zahteva preiskava, opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja in zakonsko označbo kaznivega dejanja.
Kadar gre za razmerje z mednarodnim elementom (tožeča stranka je tuja pravna oseba), je treba uporabiti pravila mednarodnega zasebnega prava (t.im. kolizijska pravila), ki določajo, katero pravo je treba uporabiti za takšno pravno razmerje z mednarodnim elementom. Ta pravila pa vsebuje Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 43/82, 72/82), ki je veljal v času, ko je civilno pravno razmerje med pravdnima strankama nastalo (4.6.1992).
Glede na vsebino določbe 367. člena ZKP državnemu tožilcu ne gre pravica do pritožbe zoper odločbo o napotitvi oškodovanca z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom na pravdo.
Za samo posest pravice je pomembno, da ima posestnik še vedno namen stvar uporabljati, ni pa nujno, da mora posestnik takšno pravico neprenehoma izvrševati.
Tožeča stranka je predložila prijavo TV sprejemnika, ki jo je podpisal toženec, ta pa za svoje trditve, da ni bil uporabnik TV sprejemnika ni predložil nobenih dokazov.
ZZZDR člen 79, 129, 79, 129. ZPP člen 338, 338/2, 338, 338/2.
določitev preživnine - potrebe upravičenca - zmožnost zavezanca
V zvezi s pritožbenimi trditvami v spisu ni dovolj podlage za ugotovitev, da ima tožnica višje dohodke kot toženec in da je tako glede na ugotovljene potrebe otroka dolžna prispevati za preživljanje hčerke preživnino v višjem znesku.
Pri spregledu pravne osebnosti in (6. člen ZGD) in pri pristopu pri prevzemu kakšne premoženjske celote (452. člen ZOR) gre le za subjektivno razširitev odgovornosti, ne pa za univerzalno civilnopravno (in s tem tudi procesno pravno) sukcesijo.