Pritožba zoper sklep, ki jo je poslal zagovornik obdolženca po telefaksu, bi bila pravočasna le v primeru, če bi jo sodišče prejelo po telefaksu pred pretekom pritožbenega roka.
Če delodajalec nima izdelanih meril za ocenjevanje delovne uspešnosti pred začetkom postopka za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, ravna pravilno, če navedenega kriterija ne upošteva. Pogoj za ugotavljanje delovne uspešnosti je, da so vnaprej znana merila za ugotavljanje tega kriterija.
ZDSS člen 36, 36/3. ZOR člen 210, 214. ZPIZ člen 289, 344, 344/3.
pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba - dokup zavarovalne dobe za čas šolanja - neupravičena pridobitev - rok za plačilo prispevkov - zamuda delodajalca
Ker tožnik ni v prekluzivnem roku 15 dni od prejema odločbe o dokupu zavarovalne dobe plačal zneska za dokup pokojninske dobe (3. odstavka 244. člena ZPIZ-92), se pokojninska doba ni priznala. V tem primeru ima tožnik pravico, da se mu plačani znesek vrne, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je zahtevek za priznanje zamudnih obresti uveljavljal. Pravico do dokupa pa lahko ponovno uveljavlja po sedaj veljavnih predpisih.
Pogoji za sklep iz 3. odst. 497. čl. ZPP niso izpolnjeni, če stranka takso za pritožbo plača sicer izven postavljenega roka, pa vendar še pred izdajo sklepa.
Za obveznosti "bivših občin" , ki niso v povezavi s prevzetim premoženjem na podlagi 100.čl. Zakona o lokalni samoupravi in ki so nastale pri opravljanju funkcij, ki po ZLS niso funkcije občine, "nove občine" ne odgovarjajo. Na podlagi 24.čl. Zakona o blagovnih rezervah se na Zavod RS za blagovne rezerve prenese le dejansko obstoječe blago, ne pa tudi denarne vrednosti odtujenega blaga ali terjatev na pridobitev in nato izročitev ustrezne količine in vrste blaga.
ZPP (1977) člen 153, 153/1, 154, 368, 153, 153/1, 154, 368. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
odsotnost z dela - bolniški stalež
Če lečeči zdravnik izrecno opozori delavca, da mu ni odobril bolniškega staleža, je od tega dne dalje delavec neupravičeno odsoten z dela, ter mu zakonito preneha delovno razmerje na podlagi 6. točke 1. odstavka 100. člena ZDR, če se na delo ne vrne.
pravica do zdraviliškega zdravljenja - vsebina tožbenega zahtevka
Socialno sodišče v socialnih sporih praviloma meritorno odloča o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega zavarovanja, in le izjemoma, ob izpolnjevanju vseh pogojev iz 3. odstavka 35. člena ZDSS, ob razveljavitvi odločbe zadevo vrne pristojnemu organu zavoda v ponovno odločanje. Če je sodišče prve stopnje opravilo sedem obravnav, na katerih je ugotavljalo dejstva, pomembna za odločanje o upravičenosti do zdraviliškega zdravljenja, ni bilo pogojev, da bi zadevo vrnilo v ponovno odločanje zavodu, ker naj bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi stroški.
Za samo posest pravice je pomembno, da ima posestnik še vedno namen stvar uporabljati, ni pa nujno, da mora posestnik takšno pravico neprenehoma izvrševati.
Tožeča stranka je predložila prijavo TV sprejemnika, ki jo je podpisal toženec, ta pa za svoje trditve, da ni bil uporabnik TV sprejemnika ni predložil nobenih dokazov.
zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum - vsebina sklepa
Sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahteve za preiskavo je pomanjkljiv in ni v skladu z določbo prvega odstavka 169. člena ZKP. Iz izreka sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za preiskavo zoper obdolženega namreč ne izhaja niti opis, niti zakonska označba obdolžencu očitanega kaznivega dejanja (opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ropa pa ne izhaja niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa). Enako kot sklep o preiskavi, mora tudi izrek sklepa o zavrnitvi zahteve za preiskavo, obsegati vse podatke iz tretjega odstavka 168. člena ZKP - to je osebo, zoper katero se zahteva preiskava, opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja in zakonsko označbo kaznivega dejanja.
Kadar gre za razmerje z mednarodnim elementom (tožeča stranka je tuja pravna oseba), je treba uporabiti pravila mednarodnega zasebnega prava (t.im. kolizijska pravila), ki določajo, katero pravo je treba uporabiti za takšno pravno razmerje z mednarodnim elementom. Ta pravila pa vsebuje Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 43/82, 72/82), ki je veljal v času, ko je civilno pravno razmerje med pravdnima strankama nastalo (4.6.1992).
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 421, 423, 2, 2/1, 421, 423. ZD člen 27, 141, 224, 27, 141, 224.
pravda ob pogojih za obnovo postopka - dediščinska tožba - rok - tožbeni zahtevek - uveljavljanje nujnega dednega deleža
ZD se v 224. čl. sklicuje le na smisleno uporabo določil ZPP/77, ki se nanašajo na obnovitvene razloge, ne pa tudi drugih določil o obnovi postopka. Tako ne prihajajo v poštev določila ZPP/77 o roku za vložitev predloga za obnovo (423. čl. ZPP/77). Vprašanje pravočasnosti tožbe je zato treba rešiti z odgovorom na vprašanje narave tožbe v konkretnem primeru. Tožnica kot oporočna dedinja po pok. J.M. zahteva od toženca kot zakonitega dediča po pok. J.M. ugotovitev, da je oporočna dedinja in torej na podlagi oporoke lastnica določenega nepremičnega premoženja ter izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo lahko kot lastnica teh nepremičnin vpisala v zemljiško knjigo. Gre torej za dediščinsko tožbo, sestavljeno iz ugotovitvenega dela, s katerim se ugotavlja dedna pravica, in dajatvenega dela za izročitev dela zapuščine, ki ji ga je z oporoko zapustil oporčitelj. Kdaj zastara pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, pa določa 141. čl. ZD. Sodišče v pravdnem postopku po 224. čl. ZD ne razveljavlja odločbe zapuščinskega sodišča in ne izdaja nove odločbe o glavni stvari (novega sklepa o dedovanju), kot to določa 427. čl. ZPP/77 za primer obnove pravdnega postopka. V pravdnem postopku sodišče ne razveljavi neposredno samega sklepa o dedovanju, temveč razreši spor med strankama, upoštevajoč meje postavljenega tožbenega zahtevka (1. odst. 2. čl. ZPP/77). To sicer pomeni spremembo vsebine sklepa o dedovanju, vendar le v obsegu, o katerem je bilo odločeno v pravdi, velja namesto sklepa o dedovanju sodba, izdana v pravdnem postopku. Nujni dedič lahko zahteva odpravo prikrajšanja nujnega deleža v poznejši pravdi ob pogojih za obnovo postopka (224. čl. ZD) le s tožbo. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. čl. ZD) in je zgolj z ugovorom ne more uspešno uveljaviti. Če hoče doseči pravnomočno odločitev o tem vprašanju in spremebo sklepa o dedovanju tudi v tem delu, mora to uveljaviti s tožbo.
V pogodbah o osebnem zavarovanju (življenjsko in nezgodno zavarovanje) se višina zavarovalne vsote, ki jo mora zavarovalnica plačati, če nastane zavarovalni primer, določi v polici po sporazumu med pogodbenima strankama. Sodišče prve stopnje je zato svojo odločitev o višini zavarovalne vsote pravilno oprlo na podatke, ki izhajajo iz zavarovalne police z dne 9.11.1995, z navedenim začetkom zavarovanja 1.3.1994. Tak zaključek je lahko naredilo ob pravilni ugotovitvi, da prva tožena stranka ni z ničemer dokazala, da bi bila zavarovalna vsota zvišana po škodnem dogodku (27.9.1994), samo dejstvo, da je zavarovalna polica datirana po škodnem dogodku, pa še ne pomeni, da gre za polico s spremenjeno, višjo zavarovalno vsoto.
Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V postopku za izdajo predhodne odredbe zadošča, če je nevarnost podana objektivno.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor
Prvostopno sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen. Vendar pa je procesnopravno zmotno ravnalo, ko je zavrglo ugovor dolžnika kot nepopoln in nedovoljen. Za zavrženje neobrazloženega ugovora ni pravne podlage, saj le-tega ni moč obravnavati kot nepopolne vloge.
Če dolžnik ugovarja, da je terjatev prenehala in s tem v zvezi predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem stranke (priče), je treba pravno relevantnost takega dokaza oceniti na naroku.
Pritožnik zatrjuje, da ni dolžnik pač pa tretji, ki ima na predmetu izvršbe - zarubljenem osebnem avtomobilu - pravico, ki preprečuje izvršbo, zaradi česar vlaga ugovor tretjega zoper rubež (pravilno zoper sklep o izvršbi). Nobenega dvoma ni, da je (najmanj) s stopnjo verjetnosti izkazal lastništvo osebnega avtomobila, predmeta izvršbe, saj glede tega prilaga dokaz in sicer račun za to osebno vozilo, ki se glasi na njegovo ime.