Sodišče je v pravdnem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in odgovornosti storilca vezano na pravnomočno kazensko sodbo, s katero je bil storilec spoznan za krivega, zato ne more ugotoviti, da je nastala škoda iz razloga, za katerega tožena stranka ne odgovarja.
Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V postopku za izdajo predhodne odredbe zadošča, če je nevarnost podana objektivno.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor
Prvostopno sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen. Vendar pa je procesnopravno zmotno ravnalo, ko je zavrglo ugovor dolžnika kot nepopoln in nedovoljen. Za zavrženje neobrazloženega ugovora ni pravne podlage, saj le-tega ni moč obravnavati kot nepopolne vloge.
pridobitev lastninske pravice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če sodišče ne ugotovi dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, kakšna je bila pravna narava upravnega postopka (predvsem: ali je bila izdana v njem takšna odločba državnega organa, na podlagi katere se pridobi lastninska pravica), je dejansko stanje nepopolno utgotovljeno.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/8, 138, 137, 137/1, 137/8, 138.
prijava terjatve
Za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, se šteje, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku (v skladu s 138. členom ZPPSL). Navedeno določilo izključuje uporabo 8. odstavka 137. člena ZPPSL, ki določa sankcijo za prepozno prijavo terjatve v stečajnem postopku.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/8, 138, 137, 137/1, 137/8, 138.
prijava terjatve - stečajni postopek - prisilna poravnava
Upnik se je glede terjatve pod 1. in 2. tč. prijave št. 602 skliceval na že vloženo prijavo v postopku prisilne poravnave, ki je tekla pod opr. št. St 23/99. Takšne trditve, upoštevaje oklic o začetku stečajnega postopka, objavljen v Ur.l. RS 22/2000 z dne 10.3.2000, iz katerega sledi, da sodišče poziva k prijavi terjatev v stečajnem postopku le tiste upnike, ki svojih terjatev niso prijavili v postopku prisilne poravnave, pa kažejo na morebiten obstoj situacije, ki jo ureja 138. čl. Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Ta pa izključuje uporabo 8. odst.
137. čl. ZPPSL. Izpodbijanega sklepa v tem delu ni moč preizkusiti.
Dogovorjena predkupna pravica za poslovne prostore v najemni pogodbi zavezuje najemodajalca. V primeru da sklene kupno pogodbo za v najem oddane poslovne prostore s tretjim, ki ni v dobri veri, ima najemnik pravico, da zahteva razveljavitev takšne kupoprodajne pogodbe in predlaga sklenitev nove kupne pogodbe z najemodajalcem, v kateri bo sam kupec.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnikova ugovorna navedba, da je prostore zapustil v letu 1998, bi tako lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnično. Dolžnikovo sklicevanje na predhodni dogovor z g. P., pa je moč razumeti tudi kot dokazni predlog za zaslišanje strank zatrjevanega dogovora. Dolžnikov ugovor je zato glede računa št. 1377981 moč šteti za obrazložen. Ker dolžnik ni navedel pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju terjatve po računu št. 1378038, ugovora v tem delu ni moč šteti za obrazloženega.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, dolžnik svojih ugovornih trditev ni podkrepil z dokazi. Zato takšnega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje imelo podlago le za ustavitev izvršbe na dolžnikovih premičninah (2. odst. 88. člena ZIZ), ne pa tudi za ustavitev izvršbe na dolžnikovih sredstvih na kateremkoli računu, skladu, akreditivu ali podobnem naslovu.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/2, 62/5.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - zamudne obresti
Odločitev o obrestnem delu zahtevka je, glede na ugovor pasivne legitimacije, odvisna od odločitve o tem ali je prav dolžnik tisti, ki je dolžan upniku plačati izterjevani znesek glavnice po računih št. 877456, 848429, 850497 in 853130 in je s plačilom v zamudi. Zato bo tudi o zahtevku na plačilo zakonitih zamudnih obresti od računov, glede katerih je ugovor obrazložen, moralo odločati sodišče v pravdnem postopku.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Samostojni podjetnik je po določbi 7. odst. 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Fizična oseba t.j. J.B. pa glede na ugovorne navedbe še "obstaja", zato odgovarja za svoje obveznosti iz poslovanja z vsem svojim premoženjem (1. odst. 5. člena ZGD), ne glede na to, ali je upnik v predlogu za izvršbo pravilno izpisal firmo samostojnega podjetnika ali ne.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/8, 138, 137, 137/1, 137/8, 138.
rok za prijavo terjatev
Dvomesečni rok za priglasitev upniške terjatve je prekluziven. Zato pravica zahtevati njeno poplačilo v stečajnem postopku preneha s potekom tega roka.
ZIZ člen 268, 268/1, 268/2, 268, 268/1, 268/2. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
sklep o začasni odredbi - sklep o izvršbi
Po 1. odst. 268. členu ZIZ ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi. Upniku zato na podlagi sklepa o začasni odredbi ni potrebno vložiti predloga za izvršbo, ampak se dejanja izvršbe opravijo neposredno, na podlagi sklepa o začasni odredbi (prim. 2. odst. 268. člena ZIZ).
Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločitve.
Ustavitev postopka zaradi zastaranja pregona za devizni prekršek sama po sebi ne predstavlja nedopustnega, protipravnega ali nezakonitega ravnanja carinskih in drugih organov, ki so vodili postopek zoper dolžnika. Država mu zato ni dolžna povrniti škode, ki jo predstavljajo obračunane obresti od zneska, zaseženega pri carinski kontroli ob vstopu v državo, za čas od odvzema pa do vrnitve denarja.
Predmet spora, sproženega s tožbo na ugotovitev prerekane terjatve, je obstoj terjatve, ne pa upravičenost njenega prerekanja. Tožnik mora zato navesti dejstva, na podlagi katerih je njegova terjatev nastala. Sklicevanje na nejasnost razlogov, zaradi katerih je bila terjatev prerekana, ne zadostuje.
ZPP (1977) člen 380/1, 380/1. ZIZ člen 58/3, 58/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če prvostopno sodišče ne zavrže prepozno vloženega ugovora zoper sklep o izvršbi, temveč ga po predhodni oceni, da ni utemeljen, pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, tak prepozen ugovor zavrže pritožbeno sodišče.