Za ugoditev ugovoru zoper začasno odredbo, izdano v postopku za nasprotno izvršbo po razveljavitvi oz. spremembi v kolektivnem delovnem sporu sklenjene sodne poravnave, ki je bila nadomeščena z novo sodno poravnavo med istima strankama, ne zadošča zgolj dejstvo, da nasprotna dolžnica ni pristopila k sodni poravnavi. Učinek tega dejstva je treba namreč presojati po procesnih pravilih iz določb 38. do 60. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
V pogodbah o osebnem zavarovanju (življenjsko in nezgodno zavarovanje) se višina zavarovalne vsote, ki jo mora zavarovalnica plačati, če nastane zavarovalni primer, določi v polici po sporazumu med pogodbenima strankama. Sodišče prve stopnje je zato svojo odločitev o višini zavarovalne vsote pravilno oprlo na podatke, ki izhajajo iz zavarovalne police z dne 9.11.1995, z navedenim začetkom zavarovanja 1.3.1994. Tak zaključek je lahko naredilo ob pravilni ugotovitvi, da prva tožena stranka ni z ničemer dokazala, da bi bila zavarovalna vsota zvišana po škodnem dogodku (27.9.1994), samo dejstvo, da je zavarovalna polica datirana po škodnem dogodku, pa še ne pomeni, da gre za polico s spremenjeno, višjo zavarovalno vsoto.
ZOR člen 378, 378/1, 378/1-1, 378, 378/1, 378/1-1. SZ člen 23, 145, 145/1, 145/2, 23, 145, 145/1, 145/2.
stroški
Da je tožeča stranka aktivno legitimirana za tožbo izhaja iz aneksa k pogodbi, po katerem sta upravnika pooblastila tožečo stranko kot dobavitelja, da od individualnih porabnikov zahteva plačilo komunalnih storitev in terjatev.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/8, 138, 137, 137/1, 137/8, 138.
prijava terjatve
Za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, se šteje, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku (v skladu s 138. členom ZPPSL). Navedeno določilo izključuje uporabo 8. odstavka 137. člena ZPPSL, ki določa sankcijo za prepozno prijavo terjatve v stečajnem postopku.
ZIP člen 36, 36/3, 36, 36/3. ZIZ člen 76, 76/1, 76, 76/1.
pravnomočnost
Plačilni nalog je (sedaj) pravnomočen na podlagi sodbe, s katero je bil v celoti vzdržan v veljavi, ne glede na (predhodno) razveljavitev (neutemeljenega) potrdila o pravnomočnosti na samem plačilnem nalogu.
Dogovorjena predkupna pravica za poslovne prostore v najemni pogodbi zavezuje najemodajalca. V primeru da sklene kupno pogodbo za v najem oddane poslovne prostore s tretjim, ki ni v dobri veri, ima najemnik pravico, da zahteva razveljavitev takšne kupoprodajne pogodbe in predlaga sklenitev nove kupne pogodbe z najemodajalcem, v kateri bo sam kupec.
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje imelo podlago le za ustavitev izvršbe na dolžnikovih premičninah (2. odst. 88. člena ZIZ), ne pa tudi za ustavitev izvršbe na dolžnikovih sredstvih na kateremkoli računu, skladu, akreditivu ali podobnem naslovu.
Če je bila kreditna pogodba povzeta v sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini in tožnik toži na ugotovitev ničnosti tega sporazuma, ni podana pravna korist za tožbo, da je nična že kreditna pogodba.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/8, 138, 137, 137/1, 137/8, 138.
prijava terjatve - stečajni postopek - prisilna poravnava
Upnik se je glede terjatve pod 1. in 2. tč. prijave št. 602 skliceval na že vloženo prijavo v postopku prisilne poravnave, ki je tekla pod opr. št. St 23/99. Takšne trditve, upoštevaje oklic o začetku stečajnega postopka, objavljen v Ur.l. RS 22/2000 z dne 10.3.2000, iz katerega sledi, da sodišče poziva k prijavi terjatev v stečajnem postopku le tiste upnike, ki svojih terjatev niso prijavili v postopku prisilne poravnave, pa kažejo na morebiten obstoj situacije, ki jo ureja 138. čl. Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Ta pa izključuje uporabo 8. odst.
137. čl. ZPPSL. Izpodbijanega sklepa v tem delu ni moč preizkusiti.
Obdolženec ni storil dveh kaznivih dejanj - kaznivo dejanje ponarejanja listin in kaznivo dejanje goljufije - ampak zgolj eno samo kaznivo dejanje goljufije saj zgolj uporaba ponarejenih dokumentov predstavlja del izvršitve kaznivega dejanja goljufije, ko tega drugače ne bi bilo mogoče izvršiti.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 24, 25.
sklep o izvršbi - prehod obveznosti - utemeljen ugovor
Kljub določbi 6. odst. 580. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki v primeru neuskladitve družb z določbami tega zakona predpisuje odgovornost družbenikov za obveznosti neusklajene družbe kot pri družbi z neomejeno odgovornostjo oz. kot za podjetnika posameznika, pa ta določba ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato obveznost iz izvršilnega naslova na tej podlagi ni prešla na dolžnico.
delež - vrednostni papirji - tožbeni zahtevek - meje postavljenega zahtevka
V konkretnem primeru ni sporno, da imenske delnice prve emisije razreda A tožene stranke niso bile izdane niti v materializirani niti niso izražene v nematerializirani obliki. Zato je treba šteti, da izraz delnica lahko v konkretnem primeru pomeni le pravico do deleža (prim. 1. in 2. odst. 175. čl. ZGD, 1. odst. 169. čl. in 1. stavek 2. odst. 204. čl. ZGD). Tožeča stranka je v tožbenem predlogu uveljavljala, naj sodišče toženi stranki naloži, da tožečo stranko vpiše v delniški knjigi kot imetnico 13.498 imenskih delnic prve emisije razreda A. Takšna vsebina obveznosti tožene stranke bi na prvi pogled govorila v prid stališču, da tožeča stranka uveljavlja prvi vpis delnic prve emisije razreda A v "delniško" knjigo (anal. z 232. čl. ZGD). Toda iz tožbenih trditev je jasno, da ne gre za (prvi) vpis, temveč za prenos pravic do deleža tožene stranke (anal. s 233. čl. ZGD), saj tožeča stranka svoje upravičenje opira na 50 pogodb o nakupu delnic, sklenjenih s posameznimi prodajalci. Čim pa gre za prenos pravic do deleža tožene stranke, vpisanih v "delniški" knjigi, uveljavljani tožbeni zahtevek ni določen (1. odst. 180. čl. ZPP).
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/2, 62/5.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - zamudne obresti
Odločitev o obrestnem delu zahtevka je, glede na ugovor pasivne legitimacije, odvisna od odločitve o tem ali je prav dolžnik tisti, ki je dolžan upniku plačati izterjevani znesek glavnice po računih št. 877456, 848429, 850497 in 853130 in je s plačilom v zamudi. Zato bo tudi o zahtevku na plačilo zakonitih zamudnih obresti od računov, glede katerih je ugovor obrazložen, moralo odločati sodišče v pravdnem postopku.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju in višini terjatve. V ugovoru nakazana možnost poplačila in rešitev spornega razmerja po izvensodni poti ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo, da je poplačilo na predlagani način možno.
Izločitveni zahtevek na podlagi 32. člena Zakona o dedovanju je mogoče utemeljeno uveljavljati le v primeru povečanja ali ohranitve vrednosti obstoječega zapustnikovega premoženja, ne pa tudi v primeru nastanka novega premoženja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnikova ugovorna navedba, da je prostore zapustil v letu 1998, bi tako lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnično. Dolžnikovo sklicevanje na predhodni dogovor z g. P., pa je moč razumeti tudi kot dokazni predlog za zaslišanje strank zatrjevanega dogovora. Dolžnikov ugovor je zato glede računa št. 1377981 moč šteti za obrazložen. Ker dolžnik ni navedel pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju terjatve po računu št. 1378038, ugovora v tem delu ni moč šteti za obrazloženega.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je oporekal, da storitev ni bila opravljena v višini, kot jo sedaj uveljavlja upnik; med strankama naj tudi ne bi bilo dogovora o ceni za storitve, upnik pa naj tudi ne bi oddal zaključnih računov niti bilance (tj. opravil vseh dogovorjenih storitev). Ker gre za tim. negativna dejstva, je ugovor kljub izostanku (sicer zahtevanih) dokazov treba šteti za obrazložen (in s tem za utemeljen).
sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - neutemeljen ugovor
Trenutek izročitve blaga, ki naj bi bilo predmet kompenzacije, je pomemben, saj lahko glede na določbo 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ, dolžnik vloži ugovor iz razloga, ker je terjatev prenehala le, če je prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko tega ni mogel uveljavljati v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Dolžnikove ugovorne navedbe v zvezi z zatrjevano kompenzacijo so tako ostale premalo konkretizirane, da bi bilo ugovor moč šteti za utemeljen.