postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal le delno, saj je v ugovoru izrecno navedel, da "prereka novemberski račun za sorazmerni del višine glede na število dni najema, račun za ogrevanje pa v celoti". Zato sodišče prve stopnje, kot je pravilno opozoril upnik v svoji pritožbi, glede na dolžnikov delni ugovor, ni imelo podlage za razveljavitev 2. točke sklepa o izvršbi v celoti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnikova ugovorna navedba, da je prostore zapustil v letu 1998, bi tako lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnično. Dolžnikovo sklicevanje na predhodni dogovor z g. P., pa je moč razumeti tudi kot dokazni predlog za zaslišanje strank zatrjevanega dogovora. Dolžnikov ugovor je zato glede računa št. 1377981 moč šteti za obrazložen. Ker dolžnik ni navedel pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju terjatve po računu št. 1378038, ugovora v tem delu ni moč šteti za obrazloženega.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Samostojni podjetnik je po določbi 7. odst. 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Fizična oseba t.j. J.B. pa glede na ugovorne navedbe še "obstaja", zato odgovarja za svoje obveznosti iz poslovanja z vsem svojim premoženjem (1. odst. 5. člena ZGD), ne glede na to, ali je upnik v predlogu za izvršbo pravilno izpisal firmo samostojnega podjetnika ali ne.
Izločitveni zahtevek na podlagi 32. člena Zakona o dedovanju je mogoče utemeljeno uveljavljati le v primeru povečanja ali ohranitve vrednosti obstoječega zapustnikovega premoženja, ne pa tudi v primeru nastanka novega premoženja.
Od (neplačanih) obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti, vendar samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
V skladu s to zakonsko določbo je tožeča stranka tudi uveljavljala plačilo zamudnih obresti (od neplačanih obresti) od dneva vložitve predloga za izvršbo (tj. od dne 04.08.1997) dalje do plačila.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/8, 138, 137, 137/1, 137/8, 138.
prijava terjatve - stečajni postopek - prisilna poravnava
Upnik se je glede terjatve pod 1. in 2. tč. prijave št. 602 skliceval na že vloženo prijavo v postopku prisilne poravnave, ki je tekla pod opr. št. St 23/99. Takšne trditve, upoštevaje oklic o začetku stečajnega postopka, objavljen v Ur.l. RS 22/2000 z dne 10.3.2000, iz katerega sledi, da sodišče poziva k prijavi terjatev v stečajnem postopku le tiste upnike, ki svojih terjatev niso prijavili v postopku prisilne poravnave, pa kažejo na morebiten obstoj situacije, ki jo ureja 138. čl. Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Ta pa izključuje uporabo 8. odst.
137. čl. ZPPSL. Izpodbijanega sklepa v tem delu ni moč preizkusiti.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je oporekal, da storitev ni bila opravljena v višini, kot jo sedaj uveljavlja upnik; med strankama naj tudi ne bi bilo dogovora o ceni za storitve, upnik pa naj tudi ne bi oddal zaključnih računov niti bilance (tj. opravil vseh dogovorjenih storitev). Ker gre za tim. negativna dejstva, je ugovor kljub izostanku (sicer zahtevanih) dokazov treba šteti za obrazložen (in s tem za utemeljen).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Z ugovorno navedbo, da storitev, ki se fakturira ni izkazana, saj naročilnica ni podpisana in zato ne more preveriti njene verodostojnosti, je dolžnik zanikal obstoj poslovnega razmerja. Navedeno bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Zato je ugovor obrazložen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju in višini terjatve. V ugovoru nakazana možnost poplačila in rešitev spornega razmerja po izvensodni poti ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo, da je poplačilo na predlagani način možno.
Obdolženec ni storil dveh kaznivih dejanj - kaznivo dejanje ponarejanja listin in kaznivo dejanje goljufije - ampak zgolj eno samo kaznivo dejanje goljufije saj zgolj uporaba ponarejenih dokumentov predstavlja del izvršitve kaznivega dejanja goljufije, ko tega drugače ne bi bilo mogoče izvršiti.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 24, 25.
sklep o izvršbi - prehod obveznosti - utemeljen ugovor
Kljub določbi 6. odst. 580. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki v primeru neuskladitve družb z določbami tega zakona predpisuje odgovornost družbenikov za obveznosti neusklajene družbe kot pri družbi z neomejeno odgovornostjo oz. kot za podjetnika posameznika, pa ta določba ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato obveznost iz izvršilnega naslova na tej podlagi ni prešla na dolžnico.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC00345
ZKP člen 358, 358/3, 370/3, 358, 358/3, 370/3.
oprostilna sodba - dejansko stanje
Pritožbeno sodišče se strinja z oceno prvostopnega sodišča, da po izvedenem dokaznem postopku ni najti nobenega dokaza, da bi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje hude telesne poškodbe.
Ustavitev postopka zaradi zastaranja pregona za devizni prekršek sama po sebi ne predstavlja nedopustnega, protipravnega ali nezakonitega ravnanja carinskih in drugih organov, ki so vodili postopek zoper dolžnika. Država mu zato ni dolžna povrniti škode, ki jo predstavljajo obračunane obresti od zneska, zaseženega pri carinski kontroli ob vstopu v državo, za čas od odvzema pa do vrnitve denarja.
ZIZ člen 44, 44/1, 147, 147/2, 44, 44/1, 147, 147/2.
ustavitev izvršbe - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Izvršba je bila ustavljena le na računu pri organizaciji za plačilni promet (prvem predlaganem sredstvu izvršbe), zato se bo nadaljevala na drugem predlaganem sredstvu izvršbe (tj. s prodajo premičnin).
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje imelo podlago le za ustavitev izvršbe na dolžnikovih premičninah (2. odst. 88. člena ZIZ), ne pa tudi za ustavitev izvršbe na dolžnikovih sredstvih na kateremkoli računu, skladu, akreditivu ali podobnem naslovu.
Dogovorjena predkupna pravica za poslovne prostore v najemni pogodbi zavezuje najemodajalca. V primeru da sklene kupno pogodbo za v najem oddane poslovne prostore s tretjim, ki ni v dobri veri, ima najemnik pravico, da zahteva razveljavitev takšne kupoprodajne pogodbe in predlaga sklenitev nove kupne pogodbe z najemodajalcem, v kateri bo sam kupec.
ZIZ člen 268, 268/1, 268/2, 268, 268/1, 268/2. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
sklep o začasni odredbi - sklep o izvršbi
Po 1. odst. 268. členu ZIZ ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi. Upniku zato na podlagi sklepa o začasni odredbi ni potrebno vložiti predloga za izvršbo, ampak se dejanja izvršbe opravijo neposredno, na podlagi sklepa o začasni odredbi (prim. 2. odst. 268. člena ZIZ).
Ob dejstvu, da je od storitve kaznivega dejanja preteklo skoraj osem let in ob pravilno ocenjenih obteževalnih in olajševalnih okoliščinah, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pogojna obsodba primerna in da ni razlogov za izrek zaporne kazni.
ZPP člen 338, 338/2, 338/2-14. ZIZ člen 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
Zgolj splošne ugotovitve o tem, da je v zadevah izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah potrebno upoštevati verjetnost oprave dveh rubežev, dveh dražb, seznanitev izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, pripravo obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila in kilometrino, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 117.445,00 SIT, ne zadostujejo. Pravilnosti odmere predujma iz opisanega razloga namreč ni moč preizkusiti. Sodišče prve stopnje naj predujem odmeri v višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali v konkretnem izvršilnem postopku in ne v višini stroškov za vsa opravila, ki jih ZIZ predvideva v primeru izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah. Upošteva pa naj tudi možnost obročnega odplačila, kot je to smotrno in korektno predlagal upnik v svoji pritožbi.