Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o posredovanju, pri čemer gre za vnaprej sestavljeno pogodbo na formularju s splošnimi pogoji, ki jih je določil prvi pogodbenik, torej tožeča stranka.
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršbe ni ustavilo glede vseh dovoljenih izvršilnih sredstev, torej tudi s prenosom sredstev, ki jih ima dolžnik pri APP K..., pač pa le glede izvršbe na premičnih stvareh dolžnika.
Tožeča stranka je v celoti uspela dokazati temelj vtoževane obveznosti, kar predstavlja 50% uspeha, po višini pa je uspela le v obsegu 15%. Skupni uspeh tožeče stranke v tej zadevi tako predstavlja 65%.
Po določilu 1. odst. 63. člena tega zakona sprememba lastnika zastavljene nepremičnine ne vpliva na veljavnost hipoteke. Zato tožeča stranka ne glede na okoliščino, da je že z uveljavitvijo ZLPP (december 1992) postala lastnica nepremičnin, na katerih zahteva izbris hipoteke, s tožbo (ker sporazum z dne 15.10.1993 - o ustanovitvi hipoteke - ni bil razveljavljen) ne more uspeti, pa čeprav je te nepremičnine pravna prednica tožeče stranke (1. tožena stranka) obremenila s hipoteko šele po tistem (dne 15.10.1993), ko je njihova lastnica postala tožeča stranka.
V izvršilnem predlogu je kot dolžnik navedeno Mesarstvo K., Neznanska cesta 1, T. Tako označen dolžnik ne predstavlja niti fizične niti pravne osebe. Zato ne more biti pravdna stranka.
Ne gre za napako volje pri tožnici, ki se je odpovedala pravici do odpravnine zaradi trajnega presežka, ker naj bi ji delodajalec predočil, da bo morala zaradi zaprtja poslovalnice nadomeščati odsotne delavke v drugih poslovalnicah (tudi v drugih krajih), namesto odpravnine pa ji je "povišal" plačo za zadnje tri mesece dela, zaradi česar je prejemala višje nadomestilo na zavodu za zaposlovanje.
Ker je upnik zahteval izvršbo za izterjavo denarne terjatve z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovega poslovnega deleža v družbi, je za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež družbe, ne pa sodišče na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče, ki je pristojno, kadar gre za izvršbo na denarno terjatev dolžnika.
ZOR člen 201, 201/1, 201, 201/1. ZD člen 22, 22/2, 22/2-3, 22, 22/2, 22/2-3.
nepremoženjska škoda
Zgolj zaradi formalnega obstoja zakonske zveze s pok. M.B. tožnica ni upravičena do odškodnine po 1. odst. 201. čl. ZOR, saj je življenska skupnost med njima prenehala že pred več kot 10 leti.
Ugovorne trditve, da dolžnik ne glede upnikovega televizijskega programa in da je brez premoženja ter bolan, so taka nerelevantna dejstva, ki ne morejo pripeljati do zavrnitve zahtevka za plačilo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru sicer navedel nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog, vendar so dolžnikove navedbe zelo splošne in nedoločne, dolžnik pa tudi ne predloži nikakršnih dokazov za svoje trditve. S tako pavšalnimi in neizkazanimi ugovori dolžnik ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in v posledici neutemeljen.
Akceptni nalog predstavlja tudi posebno vrsto nakaznice, vendar pa je akceptni nalog predvsem listina, ki z določenim pravnim razmerjem seznanja druge in je lahko hkrati podlaga za izvršitev nekega dejanja (opravljanje pravnega prometa). Pri izdaji akceptnega naloga, kot sredstva za zavarovanje plačila, dejansko gre, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, za sklenitev pogodbe o naročilu v smislu 749. člena ZOR. Naročitelj, ki je dal prevzemniku naročila nalog za izpolnitev akceptnega naloga, da bi prevzemnik lahko dosegel izpolnitev neke svoje terjatve od naročitelja, glede na določbo 770. člena ZOR ni upravičen odstopiti od naročila in naročilo preneha šele, ko dolžnik poravna terjatev. Vendar pa se v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo z vprašanjem ali je terjatev toženke iz posojilne pogodbe prenehala, ker tožnik od naročila ne odstopa, ampak zatrjuje, da je bila vrnitev akceptnega naloga dogovorjena soglasno s toženko
Pooblaščenemu odvetniku, ki med pravdno neha opravljati odvetništvo, ne preneha pooblastilo. Ostane pooblaščenec še naprej, izgubi le tista upravičenja iz pravnega pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo (96. čl. ZPP).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru navaja dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ko trdi, da upnik ni izpolnil svojega dela obveznosti, ker ni dobavil ustrezne dokumentacije in da ima dobavljeno blago napake, katerih upnik kljub dolžnikovi reklamaciji ni odpravil. V dokaz svojih trditev dolžnik predlaga zaslišanje strank ter postavitev izvedenca, s čimer je v celoti obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Od načina prenosa menične terjatve (indosament ali cesija) je odvisno, ali ima menični dolžnik proti novemu upniku vse ugovore, ki izhajajo iz osebnega razmerja dolžnika proti prejšnjemu upniku.
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2, 53, 52, 52/1, 52/2, 53. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/1, 64, 64/1, 65, 65/1.
ugovor tretjega - skupno premoženje zakoncev
Glede na to, da je dolžnikova žena poročena z dolžnikom od l. 1986, da je bil sporazum kot izvršilni naslov sklenjen l. 1993, da je ugovor vložila l. 1999, je verjetneje, da je šlo pri preobremenitvi nepremičnine za skupno in sporazumno razpolaganje.