Tožeča stranka je v celoti uspela dokazati temelj vtoževane obveznosti, kar predstavlja 50% uspeha, po višini pa je uspela le v obsegu 15%. Skupni uspeh tožeče stranke v tej zadevi tako predstavlja 65%.
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršbe ni ustavilo glede vseh dovoljenih izvršilnih sredstev, torej tudi s prenosom sredstev, ki jih ima dolžnik pri APP K..., pač pa le glede izvršbe na premičnih stvareh dolžnika.
Ker je upnik zahteval izvršbo za izterjavo denarne terjatve z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovega poslovnega deleža v družbi, je za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež družbe, ne pa sodišče na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče, ki je pristojno, kadar gre za izvršbo na denarno terjatev dolžnika.
Po zemljiškoknjižnih podatkih je stečajni dolžnik lastnik poslovnega prostora v Ormožu, ki meri 107,20 m2. Zato je preuranjen zaključek prvostopnega sodišča, da bi sredstva stečajnega dolžnika zadoščala kvečjemu za stroške stečajnega postopka in nagrado stečajnega upravitelja, saj je po oceni pritožnika ta nepremičnina vredna 17,629.504,00 SIT.
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o posredovanju, pri čemer gre za vnaprej sestavljeno pogodbo na formularju s splošnimi pogoji, ki jih je določil prvi pogodbenik, torej tožeča stranka.
Dolžnikove trditve, da ne ve, za kakšen dolg gre, v tej fazi postopka niso upoštevne, saj se nanašajo na samo terjatev, ne pa opravo izvršbe. Sklep o izvršbi je dolžnik prejel dne 9.1.1998 (povratnica na list. št. 3), zato bi moral, v kolikor se z izvršbo in obračunom obresti ni strinjal, sklepu o izvršbi ugovarjati v ugovornem roku (3. odst. 9. člena ZIZ).
ZDen člen 74, 78, 78/2, 74, 78, 78/2. ZDKG člen 7, 7.
denacionalizacija - dedovanje zaščitene kmetije
Z razveljavitvijo 2. odst. 74. člena Zden je dana možnost, da se vrnjeno premoženje deduje po posebnem zakonu, če so za to izpolnjeni pogoji. Glede na razveljavljeno določbo se za dedovanje kmetijskih zemljišč, ki so bila vrnjena s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, uporablja ZDKG, če vrnjeno premoženje izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo.
ZPP v 7. odst. 164. čl. določa, da se v primeru, če do umika ni prišlo na glavni obravnavi, lahko zahteva povrnitev stroškov v roku petnajstih dni od prejema sporočila o umiku, kar je potrebno razlagati tako, da sme nasprotna stranka v navedenem roku priglasiti svoje stroške, ne pa prerekati morebitnega stroškovnega zahtevka nasprotnika.
Račun, ki ga izstavi Uprava za notranje zadeve v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti v smislu prvega odst. 120. čl. ZVCP, ni verodostojna listina v smislu 23. čl. ZIZ.
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, dolžnikov ugovor in sklep o razveljavitvi sklepa o dovolitvi izvršbe je bil izdan še v času veljavnosti ZIP-a, zato je sodišče pravilno odločilo, ko je odločilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku.
Pooblaščenemu odvetniku, ki med pravdno neha opravljati odvetništvo, ne preneha pooblastilo. Ostane pooblaščenec še naprej, izgubi le tista upravičenja iz pravnega pooblastila, za katera mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo (96. čl. ZPP).
Ko imetnik menice le-to izpolni, ima menica vse meničnopravne učinke. Zato je menična zaveza avalista, dana na bianko menici, samostojna. Sprejem bianko menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko pozneje izpolni odredbo za plačilo menice. Pooblastilo za izpolnitev blanketa da dolžnik upniku izrecno ali molče. Ker je bila v obravnavanem primeru tudi menična izjava dana bianko, o izrecnem pooblastilu za izpolnitev menice ni mogoče govoriti. Pisnega dogovora o bistvenih meničnih sestavinah, v katerem bi bile določene meje, ki jih upnik pri izpolnitvi menice ne sme prekoračiti, namreč v obravnavanem primeru ni bilo. Kljub temu (in ne glede na to, da je njegova zaveza samostojna) lahko avalist ugovarja, da vsebina menice ni bila izpolnjena v skladu z vsebino osnovnih pogodb oz. v skladu z dogovorom.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ne navaja nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen.