Prisojene odškodnine zaradi izgube vonja (sposobnosti vohati), za popolno izgubo vonja, ter da je zaradi tega pri vrsti dejavnosti tožnik prikrajšan tako v osebnem kot poklicnem življenju, pri čemer mu lahko izguba sposobnosti vohanja v določenih okoliščinah celo škoduje. 2.000.000,00 SIT je po presoji pritožbenega sodišča pravična denarna odškodnina.
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršbe ni ustavilo glede vseh dovoljenih izvršilnih sredstev, torej tudi s prenosom sredstev, ki jih ima dolžnik pri APP K..., pač pa le glede izvršbe na premičnih stvareh dolžnika.
Po zemljiškoknjižnih podatkih je stečajni dolžnik lastnik poslovnega prostora v Ormožu, ki meri 107,20 m2. Zato je preuranjen zaključek prvostopnega sodišča, da bi sredstva stečajnega dolžnika zadoščala kvečjemu za stroške stečajnega postopka in nagrado stečajnega upravitelja, saj je po oceni pritožnika ta nepremičnina vredna 17,629.504,00 SIT.
V izvršilnem predlogu je kot dolžnik navedeno Mesarstvo K., Neznanska cesta 1, T. Tako označen dolžnik ne predstavlja niti fizične niti pravne osebe. Zato ne more biti pravdna stranka.
Po določilu 1. odst. 63. člena tega zakona sprememba lastnika zastavljene nepremičnine ne vpliva na veljavnost hipoteke. Zato tožeča stranka ne glede na okoliščino, da je že z uveljavitvijo ZLPP (december 1992) postala lastnica nepremičnin, na katerih zahteva izbris hipoteke, s tožbo (ker sporazum z dne 15.10.1993 - o ustanovitvi hipoteke - ni bil razveljavljen) ne more uspeti, pa čeprav je te nepremičnine pravna prednica tožeče stranke (1. tožena stranka) obremenila s hipoteko šele po tistem (dne 15.10.1993), ko je njihova lastnica postala tožeča stranka.
Dolžnikove trditve, da ne ve, za kakšen dolg gre, v tej fazi postopka niso upoštevne, saj se nanašajo na samo terjatev, ne pa opravo izvršbe. Sklep o izvršbi je dolžnik prejel dne 9.1.1998 (povratnica na list. št. 3), zato bi moral, v kolikor se z izvršbo in obračunom obresti ni strinjal, sklepu o izvršbi ugovarjati v ugovornem roku (3. odst. 9. člena ZIZ).
Ne gre za napako volje pri tožnici, ki se je odpovedala pravici do odpravnine zaradi trajnega presežka, ker naj bi ji delodajalec predočil, da bo morala zaradi zaprtja poslovalnice nadomeščati odsotne delavke v drugih poslovalnicah (tudi v drugih krajih), namesto odpravnine pa ji je "povišal" plačo za zadnje tri mesece dela, zaradi česar je prejemala višje nadomestilo na zavodu za zaposlovanje.
najemna pogodba - domneva o popolnosti listine - najemna pogodba
Dogovor med najemodajalcem in najemnikom o poračunavanju ali pobotanju najemnine s stroški adaptacije poslovnih prostorov in s stroški odprave škode zaradi poplave pomeni dogovor o stranskih točkah pogodbe oziroma dogovor v zvezi s sklenjeno najemno pogodbo in je upošteven.
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, dolžnikov ugovor in sklep o razveljavitvi sklepa o dovolitvi izvršbe je bil izdan še v času veljavnosti ZIP-a, zato je sodišče pravilno odločilo, ko je odločilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku.
Izpisek iz rojstne matične knjige za H. L. tudi v zvezi z zapisnikom o priznanju očetovstva z dne 10.3.1949, dokazuje, da je pokojni očetovstvo H. L. priznal v skladu z določbami 24. čl. takrat veljavnega Temeljnega zakona o razmerju med starši in otroki (Ur.l. FLRJ, št. 104/47)
Ko imetnik menice le-to izpolni, ima menica vse meničnopravne učinke. Zato je menična zaveza avalista, dana na bianko menici, samostojna. Sprejem bianko menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko pozneje izpolni odredbo za plačilo menice. Pooblastilo za izpolnitev blanketa da dolžnik upniku izrecno ali molče. Ker je bila v obravnavanem primeru tudi menična izjava dana bianko, o izrecnem pooblastilu za izpolnitev menice ni mogoče govoriti. Pisnega dogovora o bistvenih meničnih sestavinah, v katerem bi bile določene meje, ki jih upnik pri izpolnitvi menice ne sme prekoračiti, namreč v obravnavanem primeru ni bilo. Kljub temu (in ne glede na to, da je njegova zaveza samostojna) lahko avalist ugovarja, da vsebina menice ni bila izpolnjena v skladu z vsebino osnovnih pogodb oz. v skladu z dogovorom.
delna ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - pritožba - pravni interes - ugovor po izteku roka
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov delni umik izvršilnega predloga) niti ne more pričakovati. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
Obrazložena ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik za tožbo ni aktivno legitimiran, bi sicer lahko povzročila zavrnitev tožbenega zahtevka tožnika v kritičnem delu; pomanjkanje aktivne legitimacije pa ne more biti podlaga za zavrženje tožbe. V tem delu je obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju z izrekom sklepa; podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZOR člen 51, 51/1, 210, 210/4, 51, 51/1, 210, 210/4.
neupravičena pridobitev - nagib za sklenitev pogodbe - podlaga
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je z razvezo zakonske zveze odpadla tudi pravna podlaga darilne pogodbe, je pravilno ugodilo zahtevku na vrnitev darila.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - ugovorni razlogi
Poleg ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. odst. 55. čl. ZIZ, lahko dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine uveljavlja tudi ugovorne razloge, ki bi - če bi se izkazali za resnične - pripeljali do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Upnik v pritožbi izpodbija utemeljenost dolžnikovih dejanskih trditev, česar pa izvršilno sodišče pri obravnavanju ugovora ne presoja, saj je to v pristojnosti pravdnega sodišča.