Račun, ki ga izstavi Uprava za notranje zadeve v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti v smislu prvega odst. 120. čl. ZVCP, ni verodostojna listina v smislu 23. čl. ZIZ.
Ugovorne trditve, da dolžnik ne glede upnikovega televizijskega programa in da je brez premoženja ter bolan, so taka nerelevantna dejstva, ki ne morejo pripeljati do zavrnitve zahtevka za plačilo.
Akceptni nalog predstavlja tudi posebno vrsto nakaznice, vendar pa je akceptni nalog predvsem listina, ki z določenim pravnim razmerjem seznanja druge in je lahko hkrati podlaga za izvršitev nekega dejanja (opravljanje pravnega prometa). Pri izdaji akceptnega naloga, kot sredstva za zavarovanje plačila, dejansko gre, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, za sklenitev pogodbe o naročilu v smislu 749. člena ZOR. Naročitelj, ki je dal prevzemniku naročila nalog za izpolnitev akceptnega naloga, da bi prevzemnik lahko dosegel izpolnitev neke svoje terjatve od naročitelja, glede na določbo 770. člena ZOR ni upravičen odstopiti od naročila in naročilo preneha šele, ko dolžnik poravna terjatev. Vendar pa se v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo z vprašanjem ali je terjatev toženke iz posojilne pogodbe prenehala, ker tožnik od naročila ne odstopa, ampak zatrjuje, da je bila vrnitev akceptnega naloga dogovorjena soglasno s toženko
Sodišče druge stopnje ni ugodilo nadaljnemu predlogu državne tožilke po preklicu pogojne obsodbe, ker je glede na podatke spisa, v katerem je bila obdolžencu izrečena pogojna obsodba za povsem druga kazniva dejanja, storjena pred petimi leti, ocenilo, da bi tudi v primeru, če bi sodišče takrat vedelo za to kaznivo dejanje, za katero se mu sedaj sodi, obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, saj je sodišče razpolagalo s podatki o več kazenskih postopkih zoper obdolženca.
ZOR člen 201, 201/1, 201, 201/1. ZD člen 22, 22/2, 22/2-3, 22, 22/2, 22/2-3.
nepremoženjska škoda
Zgolj zaradi formalnega obstoja zakonske zveze s pok. M.B. tožnica ni upravičena do odškodnine po 1. odst. 201. čl. ZOR, saj je življenska skupnost med njima prenehala že pred več kot 10 leti.
Predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja ni utemeljen, če dolžnik ni prostovoljno izpolnil restitucijskega zahtevka oziroma ni bila vložena izvršba na izpolnitev restitucijskega zahtevka, naloženega v sklepu o motenju posesti.
Upnik je dolžan plačati sodno takso za prijavo terjatve, ki jo je vložil v postopku prisilne poravnave, čeprav je bil postopek prisilne poravnave kasneje zaradi umika predloga ustavljen.
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, dolžnikov ugovor in sklep o razveljavitvi sklepa o dovolitvi izvršbe je bil izdan še v času veljavnosti ZIP-a, zato je sodišče pravilno odločilo, ko je odločilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 243, 17, 17/2, 17/2-2, 243.
zastavna pravica na dolžnikovi nepremičnini - seznam zaostalih obveznosti dolžnika
Sodišče prve stopnje mora dovoliti zavarovanje denarne terjatve iz izvršilnega naslova - seznama zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal davčni organ in ne sme po uradni dolžnosti ugotavljati ev. zastaranja upnikovih terjatev iz izvršilnega naslova.
Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazala, da je bilo gradbeno dovoljenje (ob uporabi določbe 116. člena SZ) podlaga za vpis lastninske pravice toženca na kritičnem stanovanju, odpravljeno 1.7.1994. Kritični vpis v zemljiško knjigo pa je bil opravljen šele 29.8.1997. Zato je tožničin zahtevek na neveljavnost vknjižbe v smislu določbe 101. in naslednjih členov ZZK verjetno izkazan.
delna ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - pritožba - pravni interes - ugovor po izteku roka
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov delni umik izvršilnega predloga) niti ne more pričakovati. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru sicer navedel nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog, vendar so dolžnikove navedbe zelo splošne in nedoločne, dolžnik pa tudi ne predloži nikakršnih dokazov za svoje trditve. S tako pavšalnimi in neizkazanimi ugovori dolžnik ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in v posledici neutemeljen.
ZPP v 7. odst. 164. čl. določa, da se v primeru, če do umika ni prišlo na glavni obravnavi, lahko zahteva povrnitev stroškov v roku petnajstih dni od prejema sporočila o umiku, kar je potrebno razlagati tako, da sme nasprotna stranka v navedenem roku priglasiti svoje stroške, ne pa prerekati morebitnega stroškovnega zahtevka nasprotnika.
ZOR člen 266, 266/4, 267, 749, 760, 1052, 1057, 1057/1, 266, 266/4, 267, 749, 760, 1052, 1057, 1057/1.
čekovna goljufija - pogodba o tekočem računu - trasirani ček - pogodba o naročilu
Toženec, ki je kot trasant naklepno izdajal nekrite čeke, je banki kot trasatu, ki ji je naročil izkup oziroma izplačilo teh čekov tretjim osebam, za škodo objektivno odgovoren. Ob svojem (tudi krivdnem) ravnanju se ne more sklicevati na sokrivdo tožeče stranke, saj bi se svoje odgovornosti iz 760. člena ZOR (delno) oprostil le z zatrjevanjem in dokazovanjem okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe s tožečo stranko, ki jih ne bi mogel predvideti, preprečiti ali odpraviti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru navaja dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ko trdi, da upnik ni izpolnil svojega dela obveznosti, ker ni dobavil ustrezne dokumentacije in da ima dobavljeno blago napake, katerih upnik kljub dolžnikovi reklamaciji ni odpravil. V dokaz svojih trditev dolžnik predlaga zaslišanje strank ter postavitev izvedenca, s čimer je v celoti obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.