ZPP (1977) člen 12. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1, 2, 2/1, 2/1-2.
akontacije vojaških pokojnin - pogoji za pridobitev pravice - predhodno vprašanje
S potrdilom pristojnega upravnega organa, da tožnik od 26.2.1992 nima več dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, je bilo rešeno predhodno vprašanje o obstoju v 1. členu odloka predpisanega pogoja, ki ga mora tujec izpolnjevati, da se ga šteje za upravičenca do prevzema izplačevanja vojaške pokojnine v Republiki Sloveniji.
Če delo direktorja presega njegove sposobnosti in nesprejem poročila o poslovanju podjetja po letnem obračunu, sta zakonita razloga za razrešitev direktorja pred potekom mandata.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1, 2, 2/1, 2/1-2. ZTuj člen 81.
akontacija vojaške pokojnine - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji
Ureditev stalnega prebivališča državljana nekdanje SFRJ oz. bivših republik je posledica spremenjenega državno-pravnega položaja Republike Slovenije po 25.6.1991, ki je glede na novo nastali položaj uredila pravice tujcev.
Sporazum med RS in RH o vojaških pokojninah člen 4, 5.
akontacija vojaške pokojnine
Ker je tožniku pravice kot vojaškemu zavarovancu medtem že priznal hrvaški nosilec zavarovanja, na podlagi zahteve z dne 23.3.1992, to je še pred vložitvijo zahteve pri slovenskem naslovu, kljub odločbi ustavnega sodišča ni bilo več pravne osnove, da bi mu bile te pravice še enkrat priznali slovenski organi.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizija
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa disciplinskih organov na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje, vzpostavilo in naložilo tožencu, da tožniku plača nadomestilo osebnega dohodka s pripadki in plača tudi vse prispevke na način, kot je določeno v sodbi. Na pritožbo toženca je sodišče druge stopnje odločilo, da ostane sodba sodišča prve stopnje v veljavi. Revizijsko sodišče je revizijo dveh organizacij toženca zavrnilo kot neutemeljeno. Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka in oba sklepa disciplinskih organov so tako splošni, da iz njih ni mogoče ugotoviti katere hujše kršitve delovnih obveznosti, ki so opredeljene v splošnem aktu, je tožnik storil in ker toženec ni dokazal, da je tožnik storil hujše kršitve delovnih obveznosti, je izpodbijana sodba sodišča druge stopnje zakonita.
delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - preizkus zakonitosti - izpodbojne pogodbe
Za presojo vprašanj o izpolnjenih predpostavkah za sklenitev pogodbe - volja strank in napake volje, obličnosti, možnosti in dopustnosti inštitutov sklepanja (ponudba, njen sprejem, konsenz, čas in kraj sklenitve) je zato uporabiti določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 57/89).
ZTPDR člen 11, 23, 78. ZDR (1990) člen 12, 18, 135. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja - pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev - delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - revizija
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa pristojnih organov delodajalca, da je delavcu prenehalo delovno razmerje za določen čas, ker je delavec ostal na delu že v času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati. Na pritožbo toženca je drugostopno sodišče potrdilo izpodbijano odločbo.
Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, ker delovno razmerje za določen čas ni bilo podaljšano na podlagi sklepa o podaljšanju delovnega razmerja in delavec tudi ni podpisal dodatne pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
pravice nekaterih kategorij zavarovancev - starostna pokojnina - poslanci - revizija
V 169. členu (četrti del) ZPIZ določa, da posamezne kategorije zavarovancev lahko v primerih in na način, določen v zakonu, izjemoma pridobivajo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Vendar to še ne pomeni, da gre za povsem posebne pravice, ki se priznavajo brez ustreznih postopkovnih določb in da zato postopki ne potekajo po vseh ostalih določbah ZPIZ. Kljub nekaterim drugače določenim pogojem za pridobitev pravic iz pokojninskega zavarovanja, so zato tudi njihove odločbe podvržene reviziji, katere namen je predvsem odprava morebitnih napak, do katerih lahko pride v postopku in ki jih je bilo pred uvedbo instituta revizije v ZPIZ, težko popraviti v skladu s predpisi.
pokojninska osnova - pridobitev, uživanje in izguba pravic
Na podlagi tretjega odstavka 185. člena ZPIZ se lahko uveljavlja ponovna odmera pokojnine, če se naknadno ugotovi, da niso bila upoštevana vsa izplačila, ki spadajo v pokojninsko osnovo.
Po 149. členu SZ se pridobi pravica do nadaljnjega bivanja v stanovanju le, če bi imetnica stanovanjske pravice oddala stanovanje v nasprotju z 58. členom zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 15/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR) in bi do uveljavitve SZ (to je pred 19.10.1991) že poteklo dve leti.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - obresti od vnaprej plačane kupnine - nakup poslovnega prostora
Če se stranki dogovorita za določen način plačila, če torej med več možnostmi izbereta vnaprejšnje plačilo ali plačilo na obroke, potem je povsem v skladu z ZOR tudi pogodbena določitev sankcij za nepravočasno plačilo.
Res je sicer potrebno pri presoji narave ovir, ki jih hote ali nehote postavi lastnik služne stvari, upoštevati merila iz 50. člena ZTLR, ki vsebujejo tudi načelo restrikcije (ne ekonomičnosti), ki izhaja iz določbe prvega odstavka tega člena. Ta določa, naj se stvarna služnost izvršuje tako, da se najmanj obremenjuje služna stvar. Tako nalaga lastniku gospodujoče stvari izvrševati služnost (civiliter) kar se da obzirno, previdno, primerno, skratka tako, da je breme čim manjše glede na potrebe služne nepremičnine oziroma interese, ki jih ima lastnik. Seveda pa upoštevati tega načela tako daleč, kot menita nižji sodišči, da bi lahko v kmečkem okolju terjali od služnostnega upravičenca, da ne sme uporabljati samonakladalne prikolice, ali če gre za potrebe hiše, pripeljati tovora na tovornjaku, ki ne sme biti višji kot 2,65 m ali težak, ne gre. Še manj seveda, kot zavzema stališče sodišče prve stopnje, da bi služnostni upravičenec lahko terjal (vsakokrat ali enkratno?) le odškodnino ali prestavitev potne služnosti (ta pravica gre le lastniku služne nepremičnine).
CZ člen 22, 22/1, 30b, 254, 254/4, 257, 257/4. ZTV člen 22.
carinske oprostitve - vračilo posebne takse
Če tožnik ob vložitvi uvozne carinske deklaracije niti v pritožbi ni uveljavljal oprostitve po obliki "uvoz iz naslova vloge tuje osebe" na podlagi potrdila in specifikacije po 30.b členu CZ tudi za obveznost plačila posebne takse po uredbi o plačilu posebne takse za uvoz rabljenih vozil v letu 1993, ki nima nobenih določb o oprostitvah, v upravnem sporu ne more uveljavljati oprostitve na podlagi okoliščin, da je bila pogodba o tujem vlaganju sklenjena pred njeno uveljavitvijo in v roku vložena v registracijo pri drugem upravnem organu, pred katerim se je rok za izdajo odločbe po 22. členu ZTV iztekel pred uveljavitvijo navedene uredbe.
sklenitev najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Po 1. odst. 156.čl. stanovanjskega zakona mora lastnik stanovanja uskladiti z imetnikom pravice do uporabe stanovanjsko pogodbo z določili stanovanjskega zakona. Lastnik, ki neutemeljeno ne uskladi pogodbe, se ne more uspešno sklicevati na 58.čl. stanovanjskega zakona.
Zastaranje se veže na obveznost, ne pa na posamične v postopku preoblikovane zahtevke v okviru iste obveznosti oziroma se lahko v zastaralnem roku, določenem za posamezno obveznost, postavijo različni zahtevki, ki izvirajo iz iste dejanske in pravne podlage.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - družinski član - državljanstvo
Če je obveznost prodaje odvisna od tega, ali na stanovanju obstaja stanovanjska pravica (je zasedeno), mora zavezanec, če ta pravica obstaja (in tudi ni odpovednih razlogov), stanovanje prodati komurkoli med več upravičenci. S privolitvijo imetnik ne prenaša svoje pravice, temveč le odstopa od prednosti. Privolitev imetnika varuje le njega in ne zavezanca. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati kupec po drugih predpisih zato zadevajo le konkretnega kupca. Te (druge) pogoje mora izpolnjevati prejšnji imetnik stanovanjske pravice le tedaj, če sam kupuje stanovanje.
URS člen 157, 157/2. ZUS (1977) člen 7, 7/1, 30, 30/1-4.
sodno varstvo - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu
Kadar je stranki zagotovljeno sodno varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu po 1. odstavku 157. člena ustave, ne more uveljavljati še sodnega varstva ustavnih pravic po 2. odstavku 157. člena ustave, saj pogoj odsotnosti drugega sodnega varstva ni izpolnjen.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - izločitev gospodinjskih predmetov
Pomen zakonske določbe prvega odstavka 32. člena ZD je v tem smislu, da je dovolj oziroma da je poudarek na tem, da so zapustniki in potomci delali oziroma pridobivali skupaj, pri čemer ni nujno, da je šlo za tesno skupnost med njimi, skupno gospodinjstvo, izrazito ekonomsko skupnost ipd. Namen obravnavane zakonske določbe je v tem, da ne bi prispevanja (v delu in sredstvih) oseb, opredeljenih v zakonu, in sadov tega pridobili tisti dediči, ki niso delali in prispevali.
Odmera odškodnine za negmotno škodo pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Uporaba tega standarda pa mora biti v vsakem konkretnem primeru individualizirana. Pri določitvi njegove vsebine v vsakem posameznem primeru je sodišče vezano na merila iz 200. člena ZOR. To pa so stopnja telesnih in duševnih bolečin in njihovo trajanje (prvi odstavek 200. člena ZOR), pomen prizadete dobrine, namen odškodnine ter negativno merilo, po katerem odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom (drugi odstavek 200. člena ZOR). Glede na navedena merila poteka odmera odškodnine na dveh ravneh: konkretnem in abstraktnem. To pomeni, da je treba pri določitvi odškodnine upoštevati intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin glede na vse dejanske okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, s ciljem, da se pri njem doseže zadoščenje, ki bo te bolečine omililo. Hkrati pa mora biti odškodnina določena objektivno, in sicer glede na razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje, in glede na primerjavo z odškodninami za enako oziroma podobno škodo. To omogoča sodna praksa, ki oblikuje navedena razmerja oziroma določa vsebino tega abstraktnega zakonskega merila. Le tako je mogoče omejiti arbitrarnost pri določanju višine odškodnine za negmotno škodo in hkrati zagotoviti spoštovanje načel nepristranosti, enakosti in predvidljivosti.