pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - skupno življenje
Čeprav nista živeli skupaj, pa je toženka za tožnico primerno skrbela v skladu s svojimi pogodbenimi obveznostmi vse do 1.12.1988, ko je šla tožnica v bolnišnico. Dotlej med strankama ni bilo nesporazumov. Iz bolnišnice je tožnico dne 19.12.1988 samovoljno odpeljala njena hči H., pri kateri živi tožnica, izolirana od ostalih družinskih članov in prijateljev. Toženka posestvo še vedno obdeluje in tožnica se lahko na svoj dom vsak čas vrne, saj jo tam čaka potrebna oskrba. Med strankama tako ni prišlo do nevzdržnih razmer, ampak sta izpolnjevanje pogodbe preprečili H. in tožnica sama. Spričo navedenih ugotovitev revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni pogojev po 2. in 3.odst. 120.čl. Zakona o dedovanju.
Napačno je stališče, da je zakonsko zvezo s tujcem oz. starševsko razmerje tujca do otrok šteti kot "drugi upravičeni razlog" iz 2. odst. 13. čl. zakona o tujcih. Ta razmerja namreč določa zakon kot podlago za izdajo dovoljenja za začasno oz. stalno prebivanje tujca v 17. čl., seveda ob tam določenih pogojih.
Z zakonom določen tridnevni rok za vložitev prošnje za priznanje statusa begunca je materialni rok. Status begunca se sme priznati osebi, ki prihaja z območja, na katerem je preganjana, in ne tudi osebi, ki prihaja iz varne tretje države.
Po zakonu o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (ZNZGP, Ur.l. FLRJ, št. 98/46, 35/48) je bila nacionalizacija izvedena po zveznem zakonu, če so bili podani določeni pogoji, med njimi tudi tuje državljanstvo lastnika nepremičnine (7a/I člen) in obstoj katerih je ugotavljal upravni organ v upravnem postopku (navodilo za prenos lastninske pravice na nacionaliziranih nepremičninah tujih državljanov (Ur.l. FLRJ, št. 53/48). Na ozemlju bivše cone B se ta zakon (svobodno tržaško ozemlje) do dne 7.10.1972 (ko je začela veljati novela tega zakona iz leta 1948) ni uporabljal. Z novelo uredbe iz leta 1972 o izvajanju zveznih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava, se je izvzetje uporabe čl. 7a ZNZGP črtalo, tako da se je na navedenem področju ZNZGP začel uporabljati na dan 8.10.1972. Ne uporablja pa se več od 4.10.1992 dalje. Zato odločba o nacionalizaciji, izdana dne 6.12.1976, ni nezakonita (deklaratorna).
pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na novi stvari - gradnja na tujem zemljišču - superficies solo cedit
Tožnica je dokazala, da je lastnica zemljišča, na katerem stoji sporna zidanica. Lastnik zemljišča je tudi lastnik zgradbe, ki na zemljišču stoji. To, že v klasičnem pravu znano pravilo (superficies solo cedit), je v stvarnem pravu v takem primeru, kakor je opisani, veljalo tudi v času pravnih pravil, ki so se izoblikovala na podlagi staroavstrijskega ODZ, in v času veljavnosti ZTLR, torej velja tudi še danes. Tožničin tožbeni zahtevek je lastninski zahtevek (rei vindicatio), kateremu bi se toženec lahko uspešno uprl le, če bi dokazal stvarnopravno ali obligacijsko podlago, ki mu daje pravico do posesti in zaradi katere lahko tožnici posest odreče.
SZ člen 6, 6/1, 6/2, 117, 117/1, 147, 147/1, 147/3.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - ožji družinski član - zakonec prejšnjega imetnika stanovanjske pravice
Zakoncu prejšnjega imetnika stanovanjske pravice ni SZ določil pred drugimi ožjimi družinskimi člani nobene prednosti pri privatizaciji stanovanja, to je nobene posebne pravice, zaradi katere bi moral prejšnji imetnik stanovanjske pravice dati pismeno privolitev za privatizacijski odkup njemu - komu drugemu izmed ožjih družinskih članov pa torej le v primeru, če ga zakonec ne bi hotel uveljaviti.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki razdrte pogodbe - pravica do vrnitve danega
Pravilna je presoja, da mora potem, ko sta pravdni stranki razdrli pogodbo, toženec na podlagi določbe 2. odstavka 132. člena ZOR vrniti tožniku prejete zneske.
služnostna pravica - prenehanje stvarne služnosti - nepotrebnost služnosti za uporabo gospodujoče stvari
Toženec je v letu 1979 odkupil zemljišča, po katerih ima sedaj neposreden dostop do vseh parcel, v korist katerih je bila služnost ustanovljena, ne da bi bilo potrebno za vožnjo z goseničarjem uporabljati asfaltirane javne poti. Pozneje je dokupil še dva traktorja z gumastimi kolesi, za katerih vožnjo po asfaltiranih poteh ni zadržkov. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje pri zadnjem ogledu na kraju samem, je imel toženec tedaj z javne poti do svojih zemljišč tudi že urejen dostop. Pri takih ugotovitvah revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da pomenijo ugotovljene okoliščine podlago za ukinitev služnosti po 2.odst. 58.čl. ZTLR, saj zanjo ni več gospodarske potrebe.
dedovanje na podlagi oporoke - oblike oporoke - sodna oporoka - sodna oporoka, če je oporočitelj ne zna ali ne more prebrati
Že v naslovu določbe 66.čl. ZD je navedeno, da velja za primer, če oporočitelj oporoke ne zna ali ne more prebrati. Zato obvezne navzočnosti dveh prič ni mogoče širiti na druge primere, pri katerih take formalnosti zakon ne zahteva. Oporočitelj, ki lahko oporoko prebere in torej lahko sam preveri pravilnost zapisane vsebine, lahko napravi veljavno sodno oporoko po 65.čl. ZD na način, da mu jo sestavi po njegovi izjavi sodnik, nakar jo v navzočnosti sodnika prebere in podpiše. Kolikor zaradi določenih ovir oporoke ne more podpisati in namesto tega napravi odtis prsta, ni zakonitega razloga, da bi bila zaradi tega potrebna oporoka z navzočnostjo dveh prič.
nedopustnost izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - napotitev na pravdo ali drug postopek - ugovor tretjega - napotitev na pravdo - procesna predpostavka za vložitev tožbe
Odločitev sodišč druge in prve stopnje, da tožba ni dovoljena, je v skladu z določbo 54. člena ZIP. Tožba za nedopustnost izvršbe po 54. členu ZIP (in po 57. členu ZIP), ki je vložena brez sklepa izvršilnega sodišča o napotitvi na pravdo, se zavrže.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Za presojo dovoljenosti revizije je v obravnavanem primeru treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku 80.000,00 SIT. Ob vložitvi tožbe je namreč že veljala določba 9. člena zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur. list RS, št. 55/92), po kateri so se za 10-krat zvišali denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta glede na drugi in tretji odstavek 382. člena ZPP. Ker te vrednosti vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, ne presega, je bilo treba revizijo tožeče stranke na podlagi določbe 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.
Rok iz 23. člena ZZT je materialni zakonski rok in s potekom tega roka je tožnik izgubil pravico do osebnega delovnega dovoljenja pod pogoji, določenimi v 23. členu zakona.
Iz podatkov spisa je tudi razvidno, da tožena stranka v nasprotni tožbi vrednosti spornega predmeta ni opredelila. Tudi na prvem naroku o glavni obravnavi in še pred obravnavanjem glavne stvari ta vrednost ni bila opredeljena v skladu z določbo tretjega odstavka 40. člena ZPP. V okviru 186. člena in drugega odstavka 40. člena ZPP predpisano ravnanje stranke, ki vlaga (nasprotno) tožbo, je v okviru dopustnosti revizije treba smatrati kot obvezno sestavino tožbe. Izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta ima torej za posledico nedopustnost revizije.
lokacijsko dovoljenje - postopek za izdajo - obnova postopka
Okoliščina, na katero se opira predlog za obnovo postopka, mora biti verjetno izkazana. Sodna poravnava je listina, s katero je verjetno izkazana zatrjevana lastninska pravica.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - disciplinski ukrep - začasna prepoved opravljanja odvetniške dejavnosti - odgovornost odvetniške zbornice
Odvetniška zbornica ni odgovorna za škodo, ki je odvetniku nastala zaradi začasne prepovedi opravljanja odvetniške dejavnosti, ker je zoper odvetnika bil odrejen pripor zaradi suma kaznivega dejanja, zaradi česar ni primeren za opravljanje odvetniške dejavnosti.
Določbe 200. člena in drugih ZOR ne zahtevajo ocene zmanjšanja življenjske aktivnosti v odstotkih. Zato ne pomeni pomanjkanja razlogov o odločilnem dejstvu, če sodba o tem nima razlogov.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - vrednotenje deleža vsakega zakonca - vrednost dela, ki se izloči iz zapuščine
Tožnica zahteva v denarni obliki ustrezen delež na skupnem premoženju zakoncev, do katerega je prišlo zaradi vlaganj v hišo last tožničinega pokojnega moža A. J. st. Podlago za denarni zahtevek namesto stvarnopravnega je nudil tudi 20.čl. zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur.l. SRS, št. 26/73 in 1/86), ki je veljal do uveljavitve novega zakona dne 9.12.1995.
Ker je bil toženec s sklepom zapuščinskega sodišča z dne 29.9.1989, opr.št. D 175/87-39 določen za prevzemnika zaščitene kmetije, ki obsega tudi stanovanjsko stavbo, je tožnica upravičena od njega zahtevati svoj delež zaradi vlaganj, ki so spadala v skupno premoženje.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - splošno pravilo
Tožbeni zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj in plačilo tolarske protivrednosti kosilnice je tožeča stranka tako v tožbi, kot tudi tekom celotnega postopka pred sodiščem prve stopnje, utemeljevala le s sklicevanjem na pravnomočno sodbo Temeljnega sodišča v C., enote v Š. opr. št. P 282/83, z dne 17.6.1988, ki je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v C. opr. št. Cp 714/88, z dne 7.12.1988. S to sodbo pa je bilo toženima strankama I. in M. V. naloženo, da morata tožeči stranki M. V. izročiti približno sedem let staro kosilnico znamke BCS diesel. Ker toženca I. in M. V. obveznosti nista prostovoljno izpolnila in ker tudi izvršilni postopek proti njima ni bil uspešen, je sodišče v tej pravdni zadevi, ob upoštevanju tožbenega trditvenega gradiva in tožbenih trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje, tudi po mnenju revizijskega sodišča tožeči stranki utemeljeno prisodilo le denarno vrednost take kosilnice, kakršna je bila opredeljena v izreku sodbe opr. št. P 282/83, z dne 17.6.1988, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo.
URS člen 25, 55, 157.ZZUUP člen 1, 2, 6, 7, 13, 16, 16/1.
svobodno odločanje o rojstvu otrok - dovolitev sterilizacije z odložnim rokom - posamični akt po 2. odst. 157. čl. ustave
Določbe 55. člena ustave o svobodnem odločanju o rojstvih otrok urejajo temeljno svoboščino (ne pravico), za katero država zagotavlja možnost za njeno uresničevanje z ustvarjanjem razmer, ki omogočajo staršem, da se svobodno odločajo za rojstva svojih otrok. Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (ZZUUP) je posebni zakon, ki ureja način uresničevanja ustavne svoboščine o svobodnem odločanju o rojstvih otrok. Po določbi 1. odstavka 1. člena ZZUUP se sterilizacija opravi šele, ko poteče šest mesecev od njene dovolitve, razen v primerih, ko je sterilizacija potrebna iz zdravstvenih razlogov. Torej gre za odločanje na podlagi posebnega zakona, ki ureja uresničevanje ustavne svoboščine v strokovnem pogledu. Zato gre po presoji sodišča za posamični akt po 2. odstavku 157. člena ustave, ki se sme izdati kot sklep.