lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - pravica do začasne uporabe stanovanja - službeno stanovanje
Tako stališče je posledica (pravilne) širše opredelitve pravnega inštituta službenega stanovanja, po kateri glede na okoliščine primera ni vedno nujno, da se stanovanje nahaja ravno v stavbi, v kateri se služba opravlja, nahaja pa se v gradbenem kompleksu v bližini delovnega mesta.
Premoženje, podržavljeno na podlagi 7.a člena zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, se po izrečni določbi 8. tč. 1. odst. 3. čl. ZDen ne vrača.
upravičenec - premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Obstoj sile ob sklepanju pravnega posla v pogojih 5. člena ZDen je tudi dejansko vprašanje.
lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - upravičenec do odkupa - pravica do začasne uporabe stanovanja - službeno stanovanje
Tožniku že njegov pravni položaj imetnika pravice do začasne uporabe stanovanja ne daje pravice do odkupa stanovanja po 117. členu SZ. Da tožnik nikoli ni postal imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju, temveč mu je bilo stanovanje dodeljeno le v začasno uporabo, je iz odločbe tožene stranke z dne 10.10.1986 in pogodbe z istega dne, ki sta jo sklenili pravdni stranki, jasno razvidno. Tako v odločbi kot tudi v pogodbi je navedena podlaga dodelitve spornega stanovanja tožniku (2. odstavek 40. člena zakona o stanovanjskih razmerjih), ki je v času dodelitve pri toženi stranki opravljal dela in naloge samostojnega finančnega knjigovodje in poudarjena začasnost njegove dodelitve, saj je prenehanje pravice do začasne uporabe vezano tudi na prenehanje opravljanja tožnikovega dela pri toženi stranki.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa
Obveznost lastnika, da proda stanovanje (1.odst. 117.čl. Stanovanjskega zakona) ni vezana le na osebo imetnika stanovanjske pravice, ampak vključuje tudi ožje družinske člane imetnika, kolikor obstaja pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice. Pravica ožjih družinskih članov do privatizacije stanovanja temelji tako na samem zakonu in ne gre za prenos pravice imetnika stanovanjske pravice v obsegu, v kakršnem jo ima sam. Zakon je na omenjeni način uredil vrstni red upravičencev do privatizacije. Dejstvo, da tožničin mož, ki je imetnik stanovanjske pravice, ni državljan RS, ne more vplivati na tožničino pravico do nakupa stanovanja, saj pri njej omenjenega zadržka za pridobitev lastninske pravice ni.
Splošna pravila obligacijskega prava se po določbi 1. odstavka 6. člena zakona o denacionalizaciji uporabljajo tudi glede pogodb, ki so s sodno odločbo razglašene za nične na podlagi 7. člena zakona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb, saj zakon o denacionalizaciji glede pravnih posledic ničnosti pogodb nima nikakršne posebne določbe.
SZ člen 117, 117/1, 128, 128/2, 123, 147, 147/1, 147/2. ZSR člen 60.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - rok za uveljavljanje zahteve za odkup - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - najemna pogodba za nedoločen čas
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je bila ob uveljavitvi stanovanjskega zakona na spornem stanovanju imetnica stanovanjske pravice tožnikova mati A. Š., ki je dala pisno privolitev, da stanovanje kupi tožnik.
S samo sklenitvijo najemne pogodbe se pravici do nakupa ni odpovedala. Zato je tudi še po sklenitvi najemne pogodbe lahko veljavno privolila, da stanovanje kupi tožnik kot njen ožji družinski član. Ker se omejitve za uveljavljanje pravice do nakupa po 2.odst. 128.čl. stanovanjskega zakon nanašajo le na imetnika stanovanjske pravice (odločilen je njegov položaj ob uveljavitvi stanovanjskega zakona), okoliščina, da je tožnikova žena kupila stanovanje, ni ovira, da bi tožnik kupil stanovanje, katerega imetnica je njegova mati.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2, 354/2-13, 370, 373, 373-4.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - lovska škoda
Sprememba sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji zaradi drugačnih dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje pomeni kršitev določila 4. točke 373. člena ZPP.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker predstavlja vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v tem sporu denarni znesek v višini 26.824,24 SIT, ki zneska za dovoljenost revizije ne presega, je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi 392. člena ZPP zavreči.
Stroške preizkusa zdravstvene neoporečnosti predmetov splošne rabe je dolžan plačati tisti, ki daje kakšno blago v promet. Med takšne subjekte spada tudi trgovina na drobno.
Ugotovitev višine že plačanega zneska odškodnine oziroma njegova valorizacija z uporabo indeksov rasti cen na drobno, je dejanska ugotovitev, do katere je prišlo sodišče samo, z enim od (v sodni praksi) uveljavljenih načinov. Zato poskuša z navedenim revizijskim očitkom toženec izpodbijati dejansko podlago odločitve. Da je tako, izhaja tudi iz njegovega mnenja v reviziji, da bi moral valorizacijo opraviti izvedenec. Vloga izvedenca v pravdnem postopku (gre za dokazno sredstvo) je namreč povezana le z ugotavljanjem dejstev. Ker dejanska podlaga odločitve ne more oziroma ne sme biti predmet revizijskega preizkusa (3. odstavek 385. člena ZPP), je navedeni revizijski očitek neutemeljen.
Po določilu 191. člena ZOR lahko sodišče zmanjša odmerjeno odškodnino, če so za to podani v tem določilu navedeni pogoji. To pa lahko stori le na predlog povzročitelja škode oziroma oškodovalca, ne more pa samo presojati in ugotavljati, ali so podani pogoji za zmanjšanje odškodnine ali ne. Toženec nikoli ni konkretiziral zakonsko določenih pogojev za zmanjšanje odškodnine, šele v pritožbi pavšalno zatrjevanje slabega premoženjskega stanja, pa ne zadostuje za upoštevanje navedenega določila ZOR.
Stranka mora sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. Samo če je listina pri državnem organu ali pri osebi, ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila, pa sama stranka ne more doseči, da se ji izroči ali pokaže, si jo sodišče preskrbi po uradni dolžnosti (1. in 3. odst. 232. člena ZPP).
Različni deli oziroma deleži stavbe imajo različno pravno usodo, odvisno od tega, ali so pogoji iz 114. člena SZ izpolnjeni za vso stavbo, ali samo za določen del oziroma delež.
CZ člen 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 261.ZUP člen 242.
carinska osnova
Če je neskladje med podatki po računu, uvozni carinski deklaraciji in zapisnikom carinarnice o netočni prijavi blaga za carinjenje glede tipa in stanja poškodb uvoženega osebnega avtomobila, pa tega neskladja ni odpravila že prvostopna carinarnica, je lahko tožena stranka (RCU) odpravila prvostopno odločbo in zadevo vrnila prvostopni carinarnici v ponoven postopek in odločitev (242. člen ZUP) v zvezi s ponovnim ugotavljanjem vrednosti vozila kot podlage za carinsko osnovo.
Stranka ne more uspeti v upravnem postopku z zahtevkom za parcelacijo parcele, ki je javno dobro, saj se lahko po 2. odst. 26. člena zakona o zemljiškem katastru parcelacija izvede v zemljiškem katastru le na zahtevo lastnika, po sklepu sodišča ali odločbi upravnega organa.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - nezvdržnost skupnega življenja - neizpolnjevanje obveznosti - izročilna pogodba
Čeprav gre za izročilno pogodbo, sta sodišči druge in prve stopnje pravilno presojali spor ob analogni uporabi 120. člena zakona o dedovanju, ki uzakonja razloge za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Neizpolnjevanje obveznosti je sicer razlog za razvezo izročilne pogodbe po tretjem odstavku 120. člena zakona o dedovanju, vendar pa mora biti za neizpolnjevanje pogodbe na strani prevzemnika podana odgovornost. Take odgovornosti sodišči nižje stopnje na strani toženke nista ugotovili. Ker nižji sodišči nista ugotovili na strani toženke odgovornosti niti za omajanost to je neznosnost skupnega življenja, zaradi katerega se lahko razveže izročilna pogodba po drugem odstavku 120. člena zakona o dedovanju, kadar je ta razlog podan, tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe ni bil utemeljen niti na tej podlagi.
denacionalizacija poslovnih stavb - vzpostavitev lastninske pravice na poslovnem prostoru - odškodnina
Dejstvo, da je bila nepremičnina, ki je predmet vrnitve v denacionalizacijskem postopku, dodeljena zavezancu za vrnitev oz. njegovemu pravnemu predniku odplačno, ni ovira za vzpostavitev lastninske pravice na tej nepremičnini v korist denacionalizacijskega upravičenca. To dejstvo sicer daje zavezancu pravico do odškodnine, ki pa jo zavezanec ne more uveljavljati v denacionalizacijskem postopku, ampak v posebnem odškodninskem postopku po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini.
V upravnem postopku za vračilo preveč plačanega prometnega davka upravni organ ne more presojati zakonitosti dokončnega upravnega akta, ki ga je stranka predložila kot dokaz, da jo je upravni organ z navedenim aktom tega davka oprostil.