odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti - delna soodgovornost
V danem primeru je glede na vse okolnosti dogodka pravno pravilen zaključek, da je odgovornost za tožnikovo nezgodo porazdeljena to je, da je voznik M. C. zanjo odgovoren le delno. Velikost odgovornosti voznika mora biti v skladu s težo njegovih kršitev in težo kršitev tožnika kot pešca. Do tožnikove nezgode je prišlo 39 m od križišča (in ne v križišču), in v skladu s tem je potrebno oceniti pomen rdečih luči na semaforju, ko jih je voznik prevozil. Kraj trčenja na srednjem voznem pasu, po katerem je voznik deloma vozil, pa je potrebno ocenjevati v povezavi s tožnikovim prečkanjem ceste. Vsebinski pomen teh okoliščin v postopku na drugi stopnji ni bil ustrezno pravno ovrednoten, zaradi česar se je dalo kršitvam voznika večjo težo kot pa so jo imele. Na drugi strani pa ni bil v celoti upoštevan način tožnikovega prečkanja ceste z vsemi ugotovljenimi okoliščinami vred. Presoja vseh teh sicer v postopkih na drugi in prvi stopnji ugotovljenih okoliščin pripelje po presoji revizijskega sodišča ob pravilni uporabi določb 173. in tretjega odstavka 177. člena ZOR do pravnega zaključka, po katerem znaša odgovornost toženkinega zavarovanca za tožnikovo nezgodo 70 %, to je toliko, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje ter ni podana podlaga za ugotovitev večjega obsega odgovornosti toženkinega zavarovanca oziroma toženke.
postopek pred razsodišči - priložnostna arbitraža - ustanovitev - pomanjkljivosti
Če stranki v dogovor o reševanju spora pred priložnostno arbitražo nista vnesli tudi sestavin, določenih v 2. odstavku 38. člena Zakona o samoupravnih sodiščih, priložnostna arbitraža ni bila ustanovljena.
Če stranka zahteva razrešitev po 23. členu zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO), to lahko pomeni le razrešitev naziva podsekretar, v katerega je bila stranka imenovana, ne pa le naziva direktor uprave, ki po sistemizaciji pomeni le naziv delovnega mesta, na katero je bila stranka kot podsekretar razporejena.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - pripor - begosumnost
Okoliščina, da sodišče obdolženca ni vabilo oziroma mu skušalo vročati pisanj na naslov, ki je bil prijavljen kot naslov stalnega prebivališča, pa na njem obdolženec dejansko ni bival, ne more predstavljati odločilnega dejstva za ugotovitev obdolženčeve dosegljivosti oziroma begosumnosti.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - višina deležev - vrednotenje deleža vsakega zakonca
Po določbi drugega odstavka 59. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je potrebno v sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upoštevati ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja je potrebno na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR upoštevati vse premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja njune zakonske zveze, ker je to njuno skupno premoženje.
Sporazum med RS in RH o vojaških pokojninah člen 4, 5.
akontacija vojaške pokojnine
Ker je tožniku pravice kot vojaškemu zavarovancu že priznal hrvaški nosilec zavarovanja, ko je ta še imel stalno prebivališče v Republiki Hrvaški, ni nobene osnove, da bi mu kasneje, ko se je za stalno naselil v Republiki Sloveniji, te pravice še enkrat priznali slovenski organi. Republika Slovenija je s sklenitvijo sporazuma zagotovila socialno varnost tudi svojim državljanom, ki imajo ali so imeli stalno prebivališče v Republiki Hrvaški in zato pri uveljavljanju pravic iz vojaškega zavarovanja po priznanju pravice v eni državi podpisnici sporazuma, uživalci pravice nimajo več izbirne pravice in niso upravičeni uveljavljati enake pravice (čeprav je ta lahko tudi bolj ugodna) v drugi državi podpisnici.
Modifikacija opisa kršitve po prvostopnem sodišču in delna sprememba kvalifikacije kršitve (v lažjo) po drugostopnem sodišču ne pomeni prekoračitve zahtevka za razveljavitev sklepov disciplinskih organov.
ZTPDR člen 18. ZDR (1990) člen 23. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa pristojnih organov toženca, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje, ker ni imel zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje dela. Ker je sklep izdal direktor, je menilo, da za to ni bil pristojen glede na določilo drugega odstavka 23. člena ZDR. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zoper odločbo sodišča prve stopnje zavrnilo iz razlogov sodišča prve stopnje. Revizijsko sodišče je reviziji ugodilo, saj omenjeno zakonsko določilo ni v nasprotju z 18. členom ZTPDR, ter je direktor zakonito odločil, saj za tako določitev ni bil pristojen po pravilniku drug organ.
Sodišče prve stopnje je tožniku, v zvezi z nesrečo pri delu, odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v določenem znesku. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zaradi zvišanja odškodnine zavrnilo, delno pa je ugodilo pritožbi toženca in je odškodnino znižalo. Tožnik je vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in je predlagal, naj mu sodišče prisodi odškodnino v celotnem zahtevanem znesku. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Odškodnina za tovrstno škodo je satisfakcija, zato se odmerja po prosti presoji ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Odškodnina je primerna ob upoštevanju, da je bil prizadet le palec roke, starost tožnika in intenzitete telesnih in duševnih bolečin tožnika.
izredna pravna sredstva - revizija – dovoljenost revizije - postopek v socialnih sporih
Tudi če se pravica do invalidnine za telesno okvaro uveljavlja skupaj z drugimi pravicami iz invalidskega zavarovanja, revizija po 37. členu ZDSS zoper ta del zahtevka ni dovoljena, in se jo kot tako zavrže.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev člen 16, 17, 97.
pravica do akontacije vojaške pokojnine - pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine - način zmanjšanja predpisane starostne meje
Pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine vojaškega zavarovanca so po 16. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (Ur.l. SFRJ, št. 7/85, 74/87 in 20/89) - na katerega uporabo napotuje 2. alineja 1. odstavka 2. člena odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Ur. l. RS 4/92) - določeni z dopolnitvijo petintridesetih let pokojninske dobe ob dopolnitvi minimalne starosti petinpetdeset let. Znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ureja zakon v 17. členu. Ta določba omogoča, da se vojaškemu zavarovancu, ki je opravljal določene dolžnosti, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, starostna meja za pridobitev pravice do predčasne starostne pokojnine, določene v 16. členu, zniža. Znižanje je sorazmerno skupni zavarovalni dobi iz naslova povečanja in določeno v 97. členu. Način zmanjšanja predpisane starostne meje pa je po omenjeni zakonski določbi predpisan s polnimi leti in ne, kot zmotno zatrjuje revizija, z meseci in dnevi.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov pristojnih organov toženca, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje, zaradi neopravičenih izostankov z dela po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo.
Sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Nezaslišanje izvedenca ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, prav tako pa zaradi te opustitve ni bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Tožnikove navedbe, da je bil bolan in je zato izostal z dela, pri čemer pa izostanka ni mogel opravičiti z zdravniškim spričevalom, čeprav je bil pri zdravniku, kaže na to, da je z dela izostal neopravičeno.
izredna pravna sredstva - revizija - rok - prepozno vložena revizija
Ker je v prvem odstavku 113. člena ZPP določba, da velja vloga, ki je vezana na rok, za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden rok izteče, revizijsko sodišče ugotavlja, da je revizija vložena prepozno.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije
Odprto je vprašanje, ki za ta sporen primer predstavlja dejansko vprašanje, ali so bili pri izračunu pokojninske osnove zajeti pravilni zneski osebnih dohodkov in nadomestil ali ne. To pa je vprašanje, ki se ga v reviziji ne more reševati.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - razporejanje delavcev
Direktor je lahko s splošnim aktom določen kot pristojni organ za odločitev o prenehanju delovnega razmerja, če delavec ne dosega pričakovanih rezultatov oziroma, če nima potrebnega znanja.
Na podlagi dejstva, da do poškodbe organizma ni prišlo ob najdbi vojaške puške, ampak kasneje v domači hiši, še ni mogoče zaključiti, da nastala okvara organizma ni posledica zapuščenega vojaškega materiala, ne da bi bila upoštevana starost poškodovane osebe (otrok) in ugotovljeno, ali je puška bila ves čas v njegovi sferi ali ne.
Obnovitveni razlog sodnega postopka po 1. tč. 1. odst. 52. člena ZUS predpostavlja, da je sodišče v prejšnjem upravnem sporu samo ugotavljalo dejansko stanje in na tej podlagi meritorno odločilo o zadevi.