borza vrednostnih papirjev - opravljanje poslov - prepovedi in omejitve
Pritožbeno sodišče lahko odloča o utemeljenosti pritožbe z vidika pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja samo na podlagi dokazov, ki jih je na podlagi 2. odst. 68. člena ZTVP lahko v dokazne namene uporabila Agencija.
Z vrednostnimi papirji, ki so bili sprejeti v kotacijo na borzi, mora udeleženec poslovati v skladu z zakonom, v tem okviru pa tudi v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti borze (84. člen ZTVP). Pooblaščeni udeleženec ne sme opravljati poslov z vrednostnimi papirji, ki bi lahko ogrozili stabilnost trga vrednostnih papirjev. Med te spada tudi neposredno ali posredno opravljanje poslov z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v kotacijo na borzi, če se posli opravljajo z namenom uravnavanja oziroma utrjevanja njihovih cen.
Merila za opredelitev skupine zavisijo od okoliščin vsakega primera posebej. Mora pa biti za konkreten primer manipulacije ugotovljen obstoj skupine. Zadostuje že usklajeno ravnanje, iz katerega je mogoče napraviti zaključek, da je skupina v konkretnem primeru obstojala.
Posli z vrednostnimi papirji, torej tudi aplikacijski posli, so dovoljeni samo, dokler niso sklenjeni z namenom uravnavanja ali utrjevanja cene vrednostnega papirja.
Ni pomembno, če pri poslu z vrednostnim papirjem, sklenjenim bodisi na lasten ali na tuj račun, ni bil zasledovan samo prepovedan cilj. Za opredelitev posla kot prepovedanega zadostuje že prisotnost tudi takšnega namena, s katerim se zasleduje prepovedan cilj. Že en posel z vrednostnim papirjem, opravljen v nasprotju s prepovedjo iz 55. člena ZTVP, je protizakonito dejanje, ki ima lahko za posledico ukrep iz 65. člena ZTVP.
Zakon o pomorski in notranji plovbi loči "postanek", "podaljšani postanek" in "izredni podaljšani postanek" ladje. Ladjarju gre posebno plačilo za podaljšani postanek in izredni podaljšani postanek, ne pa tudi za postanek. Plačilo zanj je vključeno v voznino.
komunalna taksa - uporaba javne površine - sprememba velikosti
Če tožeča stranka med upravnim postopkom davčnemu organu ni prijavila spremembe velikosti javne površine, za katero ima dovoljenje za uporabo, in ji je davčni organ odmeril komunalno takso od prvotno prijavljene velikosti, se ne more v tožbi uspešno sklicevati na to, da dejansko uporablja manjšo javno površino.
Določba 14. člena ZRPPN, po kateri mora upravni organ paziti na to, da priprav, če je to mogoče, ne dovoli v času, ki bi bil neprimeren za lastnika nepremičnine, ne pomeni, da je na ta pogoj upravni organ brezpogojno vezan, temveč pomeni, da mora ob določitvi roka upoštevati navedene okoliščine.
Investitor, ki priglasi delo na strehi objekta večstanovanjske hiše, izkazuje pravico razpolaganja z lastništvom na stanovanju ali poslovnem prostoru v objektu in s soglasjem vseh lastnikov posameznih delov večstanovanjske hiše, da se strinjajo s priglašenimi deli.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Čeprav izhaja iz ugotovitev nižjih sodišč, da je tožnik vozil nekoliko prehitro in na prekratko razdaljo za V., je vendar pravno odločilna njuna ugotovitev, da je primarni vzrok za nevarno situacijo ustvaril voznik kombija. Ta je namreč zapeljal na levi prometni pas nenadoma in nepravilno, ne da bi upošteval vožnjo po levem pasu vozečih voznikov in to takšno, kakršna je bila. Ta dva voznika sta morala nenadoma ukrepati zgolj zaradi nepravilne vožnje voznika B. Primarni vzrok za nezgodo ne glede na ugotovljen način tožnikove vožnje ostaja na vozniku B. Take ugotovitve nižjih sodišč pa narekujejo tako pravno presojo spora po drugem odstavku 178. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), da za nastalo škodo pretežno odgovarja voznik, ki je povzročil nevarno prometno situacijo. Upoštevajoč vse pravno relevantne okoliščine je po presoji revizijskega sodišča odgovornost toženkinega zavarovanca še enkrat večja od tožnikove. To je narekovalo spremembo pobijane sodbe glede temelja odgovornosti in sicer tako, da znaša odgovornost tožene stranke 2/3, soodgovornost tožnika pa znaša 1/3.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države - vojaška oseba
Ni nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, če upravni organ v postopku pridobitve državljanstva pripadnika varnostne službe nekdanje JA (KOS) ni posebej ugotavljal in v obrazložitvi zavrnilne odločbe ni navedel konkretnih dejanj pripadnika KOS, uperjenih proti interesom samostojne Slovenije v času pred, med in po agresiji JA na Republiko Slovenijo.
Če stranka v pritožbenem postopku zoper sklep, s katerim je prvostopni upravni organ zavrgel njeno pritožbo kot prepozno, ni ugovarjala, da vročilnice, na katero se organ sklicuje, ni sama podpisala, ne more tega uspešno uveljavljati v upravnem postopku.
ZUP člen 209. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 4, 12.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv svetovalec - mentor - obrazložitev odločbe
V postopku za napredovanje v naziv po pravilniku o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu je "predlog ravnatelja", ki nima podlage v zakonu, enak dokazni vrednosti kot ostali dokazi, zbrani v tem postopku.
zamenjava stanovanj - imetništvo stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Ob upoštevanju v postopku zatrjevanih dejanskih okoliščin, ki naj bi vse obstajale že pred uveljavitvijo SZ in ki bi lahko tudi bile pravnoodločilne ( tožnikova pobuda za zamenjavo stanovanja na V. 3 za dve manjši, vsaj delno že realizirana zamenjava stanovanj z dodelitvijo stanovanja v S. ulici tožnikovi razvezani ženi, tožnikova zahteva za odkup stanovanja na Z. s priloženo odločbo o dodelitvi tega stanovanja itd. ), je potrebno po presoji revizijskega sodišča v tej pravdni zadevi uporabiti določbe Zakona o stanovanjskih razmerjih, Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84 - v nadaljevanju ZSR, ki niso izključevale možnosti prenehanja stanovanjskega razmerja na podlagi sporazuma, ki sta ga lahko sklenila imetnik stanovanjske pravice (v obravnavanem primeru tožnik) in stanodajalec (v obravnavanem primeru prvotožena stranka).
pridobitev z naturalizacijo - obsojen na zaporno kazen
Pogoja iz 6. točke 5. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu ne izpolnjuje oseba na pogojnem odpustu, ker sprejem v državljanstvo z naturalizacijo ni pravica, ki bi bila zagotovljena z ustavo in zakonom.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe
Materialnopravni okvir odločanja zarisuje predvsem 117. člen stanovanjskega zakona z nekaterimi sledečimi določbami. Pravico do odkupa stanovanj so imeli (z nekaterimi izjemami) le imetniki stanovanjske pravice, ki so to pravico imeli na dan uveljavitve stanovanjskega zakona (prvi odstavek 117. člena). Ta pravica (uporabnikov stanovanja bodisi kot imetnikov stanovanjske pravice ali pa najemnikov v takih stanovanjih) ni smela prenehati do sklenitve kupoprodajne pogodbe oziroma niso smeli biti podani pogoji za prenehanje stanovanjskega razmerja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov (drugi odstavek 128. člena SZ). Čim je tako razmerje prenehalo, jim lastnik ni bil dolžan prodati stanovanja. Prejšnji imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki so lahko v takih primerih pridobili le nekatere druge pravice kot na primer pravico do izplačila 30 % vrednosti stanovanja (po prvem odstavku 126. člena SZ) oziroma le do njene razlike, če so se preselili v manjše stanovanje na podlagi zamenjave (drugi odstavek 126. člena SZ), kolikor niso bile podane ovire po 148. členu SZ. Navedeni materialnopravni okvir odločanja, ki ga daje stanovanjski zakon, tako potrjuje pravilnost odločitve sodišča druge stopnje, ki je zavrnilo tudi podrejen tožnikov tožbeni zahtevek. Za navedeno odločitev je bila tako odločilna okolnost, da tožnik ni bil več imetnik stanovanjske pravice ali pa najemnik stanovanja, za katerega je zahteval sklenitev kupoprodajne pogodbe po določilih 117. in naslednjih členov stanovanjskega zakona.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - silobran, stiska, odvrnitev škode od drugega - prekoračen silobran - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Silobran sicer v zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) ni definiran. Toda kot razlog za razbremenitev odškodninske odgovornosti je prevzet iz kazenskega prava, ki definira silobran kot tisto obrambo, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali od koga drugega istočasen protipraven napad. Silobran pa je prekoračen, če obstaja nesorazmerje med intenzivnostjo napada in obrambe oziroma nesorazmerje med napadeno in branjeno dobrino. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, kako so potekali dogodki tik pred tožnikovo poškodbo. Pravilnosti teh dejanskih ugotovitev revizijsko sodišče ne more preizkušati, ker te predstavljajo dejansko stanje (tretji odstavek 385. člena ZPP). Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik napadel toženca in da se je toženec pred njim le branil, da pa je pri tem tožnika zagrabil in vrgel na tla in tako uporabil močnejšo silo kot pa je bila v tistem trenutku potrebna, je toženec silobran prekoračil.
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska so sestavni del zavarovalne pogodbe. Stranki pogodbe se lahko dogovorita drugače, kot to določajo splošni pogoji. Drugačen dogovor pa mora izhajati iz zavarovalne police.
Voljo zavarovalnice izražajo splošni pogoji. Pogodbo, ki bi se odmikala od njih, lahko sklene njen pooblaščenec samo na podlagi posebnega pooblastila. Brez tega pridejo v poštev določbe 87. člena ZOR.
V kolikor zavarovatelj meni, da sta se s pooblaščencem zavarovalnice glede vseh primerov, ki jih je želel zavarovati, sporazumela, v resnici pa do sporazuma ni prišlo, gre za nesporazum (63. člen ZOR). Ta pa ne daje zahtevka za plačilo zavarovalnine.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Vrednost, ki mora biti za dovoljenost revizije presežena, določa zakon ( 2. odstavek 382. člena ZPP). Ob vložitvi tožbe ( 10.12.1993 ) je znašala ta vrednost 80.000 SIT ( 9.člen zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Ur.l. RS, št. 55/92 - v nadaljevanju zakon o valorizaciji ). V obravnavanem primeru nobeden od treh proti toženi stranki uveljavljenih zahtevkov ( zahtevek na plačilo zneska 80.000 SIT, zahtevek na plačilo zneska 20.000 SIT in zahtevek na plačilo zneska 14.000 SIT ) ne presega zneska iz 2. odstavka 382.člena ZPP v zvezi z 9. členom zakona o valorizaciji. Zato revizija tožene stranke ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).
temeljna načela - uporaba jezika v postopku - pripor - odreditev pripora
Po določbi 3. odstavka 9. člena ZKP mora sodišče obdolžencu, ki je v priporu, vročiti tudi prevod sklepa o priporu v jeziku, ki ga uporablja v postopku. Zakon sicer ne določa izrecno, da bi moral biti prevod sklepa vročen hkrati s samim sklepom, v sodni praksi pa je bilo takšno stališče sprejeto že pri uporabi podobne določbe v zakonu o kazenskem postopku iz leta 1977. Vrhovno sodišče meni, da - kljub določenim problemom s prevajanjem v nekatere tuje jezike - ni razlogov za drugačno razlago sedaj veljavne citirane zakonske določbe. Toda, če sodišče ne vroči priprti osebi sklepa o odreditvi pripora skupaj s pisnim prevodom tega sklepa, to še ne pomeni, da je ta oseba v priporu brez pisne odločbe o priporu (2. in 3. odstavek 202. člena ZKP in 2. odstavek 20. člena ustave) in da ji je bila prostost nezakonito odvzeta. Namen vročitve pisnega prevoda sklepa o odreditvi pripora je, da se priprti osebi dejansko omogoči uveljavljanje njene ustavne in zakonske pravice do pravnega sredstva. Zato kasnejša vročitev prevoda sklepa o odreditvi pripora ne more imeti za priprtega nobenih škodljivih posledic glede uveljavljanja pravnega sredstva. V takem primeru začne teči priprti osebi rok za pritožbo iz 4. odstavka 202. člena ZKP od vročitve prevoda sklepa.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20315
ZKP 1994 člen 420, 420/2.KZ člen 302, 302/4.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - opravljanje nalog javne varnosti
1) Zagovornik obsojenca s tem, ko v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da ni ugotovljeno oziroma obsojencu dokazano, da si je hotel protipravno prilastiti znesek, ki bi presegal polovico uradno objavljene povprečne mesečne plače, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu II. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
2) Dejanje policista A.T., ki je obsojenca hotel legitimirati, ko je opazil, da je obsojenec vzel iz ženske torbice denarnico, je nedvomno opravljanje nalog javne varnosti.
pravica do obrambe - zavrnitev predlaganih dokazov
Neizvedba vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, namreč še ne pomeni kršitve pravice obrambe, če gre za dokaz, ki po oceni sodišča ne bi mogel pripeljati do drugačnega dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Okoliščina, da je tožnica višja strokovna sodelavka pri sodišču, ki naj bi obravnavalo to pravdno zadevo, predstavlja tehten razlog, da se za obravnavanje določi drugo stvarno pristojno sodišče.