lastninjenje in privatizacija stanovanj - podstanovalska razmerja - pravice podstanovalcev - iztek roka
Za pravico podstanovalca, da uveljavi odkup stanovanja po določbah o privatizaciji, je upošteven čas podstanovalskega razmerja pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona.
denacionalizacijski upravičenec - državljanstvo - vračanje nepremičnin osebam, ki niso jugoslovanski državljani - nemožnost vračanja
Oseba, ki ob podržavljenju ni bila jugoslovanski državljan in ni živela na ozemlju Republike Slovenije, niti ji ni bilo priznano jugoslovansko državljanstvo po 15.9.1947, ne izpolnjuje pogoja iz 1. odst. 9. člena in 10. člena ZDen in ni denacionalizacijski upravičenec. Zato tudi ni upravičena do odškodnine.
zamudne obresti - obrestne obresti (procesne obresti) - obresti od vnaprej plačane kupnine - garantirana cena
Vtoževani znesek - obresti po 26. členu zakona o blagovnem prometu - predstavlja obračunane obresti, od katerih lahko tečejo zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Brezcarinski uvoz po listi C in D je namenjen le uporabnikom z obmejnih območij v okviru tržaškega sporazuma. Po določbi 1. člena tržaškega sporazuma je lokalna trgovinska izmenjava, na katero se nanašajo določbe tega sporazuma, tista, ki se opravlja med obmejnimi območji Trsta z ene strani in Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice z druge strani. Izpolnjen mora biti pogoj, da se blago izvozi in proda iz obmejne cone Trsta. Drugačna razlaga citirane določbe 1. člena tržaškega sporazuma bi pomenila širitev njegove uporabe na druga območja Republike Italije, kar bi bilo v nasprotju z namenom sporazuma.
carinski zavezanec - sprememba podatkov iz deklaracije, ki ne ustrezajo podatkom iz deklaraciji priloženih listin
Zahtevek stranke za popravo carinskega zavezanca v uvozni carinski deklaraciji pomeni vpis drugega carinskega zavezanca, kar dejansko pomeni izjavo volje, ne pa popravo pomote, ki jo ima v mislih 219. člen ZUP.
vrnitev premoženja - nepremičnine, ki jih ni mogoče vrniti
Presoja obstoja ovire po 1. tč. 1. odst. 19. čl. ZDen je odvisna od vprašanja, ali je nepremičnina, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, v času uveljavitve ZDen služila za opravljanje javne službe. Dejavnost gasilskega društva kot družbene organizacije (75. čl. Ustave SRS iz leta 1974) se šteje za javno službo.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - osebe, ki smejo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti - zagovornik - zagovornik po uradni dolžnosti - obseg pooblastila
V 1. odstavku 421. člena ZKP so naštete osebe, ki imajo pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Med temi osebami je sicer naveden tudi zagovornik, vendar to ne pomeni, da je zagovornik po uradni dolžnosti vedno upravičen vložiti omenjeno izredno pravno sredstvo. Po določbi 4. odstavka 70. člena ZKP se namreč obdolžencu postavi zagovornik po uradni dolžnosti "za nadaljnji potek kazenskega postopka do pravnomočnosti sodbe, če pa je, mu je bila izrečena kazen zapora dvajsetih let - tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi". Trajanje obrambe zagovornika po uradni dolžnosti je torej omejeno do pravnomočnosti sodbe, razen v primeru, ko je bila obdolžencu izrečena najtežja prostostna kazen.
ZUP člen 135, 209, 209/2.ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 50. ZTuj člen 19.
obrazložitev - dolžnost preživljanja zakonca - sredstva za preživljanje
Odločbo tožene stranke je sodišče odpravilo zaradi kršitve 209. člena in 135. člena ZUP, ker v obrazložitvi ne vsebuje razlogov, zakaj po tožnici zatrjevanega dejstva, da živi v izvenzakonski skupnosti z osebo, ki ji zagotavlja preživljanje, ni štela za dokaz, da ji je na ta način zagotovljeno preživljanje, kar je sicer eden od pogojev za izdajo dovoljenja za status prebivanja tujca v RS v smislu 2. alinee 3. odstavka 19. člena ZTuj. Tožena stranka pa tudi ni ugotavljala obstoja dalj časa trajajoče življenjske skupnosti tožnice z njenim partnerjem.
Zadolžnica - obveznica, ki ni izdana v obliki in pod pogoji, določenimi v zakonu o vrednostnih papirjih, ne predstavlja vrednostnega papirja, ki je pravna podlaga za zmanjšanje osnove za dohodnino po 1. tč. 7. člena zakona o dohodnini.
postopek s tožbo - molk organa - v stvari, o kateri organ odloča po uradni dolžnosti
Tožba, sprožena po 26. členu ZUS v stvari, za katero se po zakonu uvede postopek samo po uradni dolžnosti, se zavrže po 3. točki 1. odstavka 30. člena ZUS, ker v takem primeru ni podan molk upravnega organa, saj stranka v tem primeru ni izkazala pravnega interesa in zato tudi nima nobenega pravnega zahtevka, o katerem bi moral organ odločiti v upravnem postopku.
sodna pristojnost - izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni pogojev za sodno varstvo, ker je stvarno nepristojno za reševanje zadeve. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo.
Sodišče je revizijo tožnika zavrglo kot nedovoljeno, saj 73. člen ZDSS ne določa, da je v takih sporih dovoljena revizija.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti -prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in je disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno odložilo. Pritožbeno sodišče je na pritožbo toženca izpodbijano odločbo spremenilo in je zavrnilo tožnikov zahtevek.
V reviziji je tožnik poleg ostalega navajal tudi, da pojem večje škode v pravilniku ni opredeljen, zato ni bilo podlage za izrek prenehanja delovnega razmerja.
Sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Čeprav ta pojem ni opredeljen, je hujša kršitev delovnih obveznosti že povzročitev primanjkljaja, ki je večja od 10 % povprečnega OD v podjetju v času kršitve, zato so disciplinski organi utemeljeno šteli, da je nastala večja škoda. Primanjkljaj je znašal približno dva osebna dohodka v RS, zato jo je mogoče vrednotiti kot večjo škodo tudi po splošnih kriterijih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča
Pavšalne navedbe tožene stranke o obstoju političnih pritiskov in okoliščin, ki niso konkretizirane (časovno, vsebinsko, osebno), ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu omenjene zakonske določbe. Ker tožena stranka odklonitvenih razlogov, ki bi ji vzbujali dvom v nepristranost sodnikov delovnega sodišča ni navedla, svojih trditev o verjetnosti nepristranskega sojenja - kot predpostavke zakonitosti - pa ni utemeljevala z navajanjem dejstev in okoliščin, ki bi lahko predstavljale tehten razlog po omenjenem določilu ZPP, je revizijsko sodišče njen predlog kot neutemeljen zavrnilo.
pristojnost - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Tožnik je v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navajal, da Delovnemu sodišču v Celju ne zaupa iz lastnih izkušenj, pa tudi ne zaradi nezakonitega sojenja v nekaterih drugih zadevah, za katere je izvedel.
Sodišče predlogu ni ugodilo, ker za določitev drugega stvarnega sodišča ni bilo zakonitih razlogov. Stranki sta iz Celja in se postopek ne bi laže opravil pri stvarno pristojnem sodišču v Ljubljani, pa tudi drugih tehtnih razlogov za ugoditev predlogu ni, saj se drugo stvarno pristojno sodišče določi iz razlogov smotrnosti, ki pa niso navedeni.