Tožnik ni upravičen do zdravljenja v naravnem zdravilišču, če zdravniški komisiji I. in II. stopnje za takšno zdravljenje nista ugotovili medicinskih indikacij.
Sosedje - mejaši ne morejo izpodbiti odločbe o priglasitvi gradbenih del, če je investitorju izdana v skladu s pogoji, ki jih določa prostorsko ureditveni akt (PUP).
pravna sredstva - pritožba, če odločba prve stopnje ni bila izdana - obnova postopka
Ker organ prve stopnje o tožnikovem predlogu za obnovo postopka ni odločil v roku, ki mu ga je določila tožena stranka (1. odstavek 246. člena ZUP), bo moral o tej vlogi odločiti organ druge stopnje, kot določa 2. odstavek 246. člena ZUP, saj nanj zaradi molka prvostopnega organa preide v takem primeru tudi pristojnost za odločanje o predlogu za obnovo postopka.
postopek s tožbo - molk organa - v stvari, o kateri organ odloča po uradni dolžnosti
Tožba, sprožena po 26. členu ZUS v stvari, za katero se po zakonu uvede postopek samo po uradni dolžnosti, se zavrže po 3. točki 1. odstavka 30. člena ZUS, ker v takem primeru ni podan molk upravnega organa, saj stranka v tem primeru ni izkazala pravnega interesa in zato tudi nima nobenega pravnega zahtevka, o katerem bi moral organ odločiti v upravnem postopku.
Zadolžnica - obveznica, ki ni izdana v obliki in pod pogoji, določenimi v zakonu o vrednostnih papirjih, ne predstavlja vrednostnega papirja, ki je pravna podlaga za zmanjšanje osnove za dohodnino po 1. tč. 7. člena zakona o dohodnini.
carinski zavezanec - sprememba podatkov iz deklaracije, ki ne ustrezajo podatkom iz deklaraciji priloženih listin
Zahtevek stranke za popravo carinskega zavezanca v uvozni carinski deklaraciji pomeni vpis drugega carinskega zavezanca, kar dejansko pomeni izjavo volje, ne pa popravo pomote, ki jo ima v mislih 219. člen ZUP.
vrnitev premoženja - nepremičnine, ki jih ni mogoče vrniti
Presoja obstoja ovire po 1. tč. 1. odst. 19. čl. ZDen je odvisna od vprašanja, ali je nepremičnina, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, v času uveljavitve ZDen služila za opravljanje javne službe. Dejavnost gasilskega društva kot družbene organizacije (75. čl. Ustave SRS iz leta 1974) se šteje za javno službo.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - osebe, ki smejo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti - zagovornik - zagovornik po uradni dolžnosti - obseg pooblastila
V 1. odstavku 421. člena ZKP so naštete osebe, ki imajo pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Med temi osebami je sicer naveden tudi zagovornik, vendar to ne pomeni, da je zagovornik po uradni dolžnosti vedno upravičen vložiti omenjeno izredno pravno sredstvo. Po določbi 4. odstavka 70. člena ZKP se namreč obdolžencu postavi zagovornik po uradni dolžnosti "za nadaljnji potek kazenskega postopka do pravnomočnosti sodbe, če pa je, mu je bila izrečena kazen zapora dvajsetih let - tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi". Trajanje obrambe zagovornika po uradni dolžnosti je torej omejeno do pravnomočnosti sodbe, razen v primeru, ko je bila obdolžencu izrečena najtežja prostostna kazen.
ZUP člen 135, 209, 209/2.ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 50. ZTuj člen 19.
obrazložitev - dolžnost preživljanja zakonca - sredstva za preživljanje
Odločbo tožene stranke je sodišče odpravilo zaradi kršitve 209. člena in 135. člena ZUP, ker v obrazložitvi ne vsebuje razlogov, zakaj po tožnici zatrjevanega dejstva, da živi v izvenzakonski skupnosti z osebo, ki ji zagotavlja preživljanje, ni štela za dokaz, da ji je na ta način zagotovljeno preživljanje, kar je sicer eden od pogojev za izdajo dovoljenja za status prebivanja tujca v RS v smislu 2. alinee 3. odstavka 19. člena ZTuj. Tožena stranka pa tudi ni ugotavljala obstoja dalj časa trajajoče življenjske skupnosti tožnice z njenim partnerjem.
sodna pristojnost - izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni pogojev za sodno varstvo, ker je stvarno nepristojno za reševanje zadeve. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo.
Sodišče je revizijo tožnika zavrglo kot nedovoljeno, saj 73. člen ZDSS ne določa, da je v takih sporih dovoljena revizija.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti -prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in je disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno odložilo. Pritožbeno sodišče je na pritožbo toženca izpodbijano odločbo spremenilo in je zavrnilo tožnikov zahtevek.
V reviziji je tožnik poleg ostalega navajal tudi, da pojem večje škode v pravilniku ni opredeljen, zato ni bilo podlage za izrek prenehanja delovnega razmerja.
Sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Čeprav ta pojem ni opredeljen, je hujša kršitev delovnih obveznosti že povzročitev primanjkljaja, ki je večja od 10 % povprečnega OD v podjetju v času kršitve, zato so disciplinski organi utemeljeno šteli, da je nastala večja škoda. Primanjkljaj je znašal približno dva osebna dohodka v RS, zato jo je mogoče vrednotiti kot večjo škodo tudi po splošnih kriterijih.
sodni postopek - dovoljenost revizije - vložitev revizije po poteku 30 dnevnega roka
Revizijo, vloženo po odvetniku, po preteku 30-dnevnega roka pri nepristojnem sodišču je šteti za prepozno, saj njene vložitve na vrhovno sodišče, ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti pooblaščenca, ki je prava vešč. Zato zanj ugodnosti iz 7. odst. 113. čl. ZPP ni mogoče uporabiti. Tako tudi ni podan opravičljiv razlog za zamudo tridesetdnevnega roka.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Ker revident pred 31.5.1992, saj je bil takrat še uživalec invalidske pokojnine, kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, sploh ni mogel pridobiti pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ker pač na drugem ustreznem delu ni delal, mu tudi ni bilo mogoče priznati pravic, niti voditi postopka, po določilih zakona, veljavnega pred 1.4.1992. Šele, ko je 1.6.1992 pričel opravljati drugo ustrezno delo, je bilo mogoče ugotavljati, da prejema na njem manjšo plačo, kot bi jo prejemal, če bi še naprej opravljal svoje delo. In šele takrat je bilo mogoče pričeti postopek, za izračun sicer že priznane pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Zato mu je bilo nadomestilo pravilno odmerjeno v skladu z določbami 134. do 137. člena ZPIZ, veljavnega od 1.4.1992 dalje.