disciplinski postopek - disciplinska komisija -opravičilo za izostanek z disciplinske obravnave
Če delavec disciplinsko komisijo le obvesti, da ga ne bo na disciplinsko obravnavo, to ne pomeni, da je izostanek opravičen.
Izostanek je opravičen, če disciplinska komisija razlog za izostanek sprejme kot opravičljiv. Disciplinska komisija odloči ali izostanek opraviči ali ne. Ta njena odločitev pa je lahko predmet sodne presoje.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Vojaški zavarovanci so prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačevali v poseben sklad in samo ta bi jim bil dolžan zagotoviti pravice pokrite s prispevki. Prevzem obveznosti nekoga drugega pa prevzemnik obveznosti lahko omeji s posebnimi pogoji, kot je to storjeno z odlokom, ki je bil uporabljen pri odločanju.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/2-1.
akontacija vojaške pokojnine - teritorialna veljavnost odloka o izplačevanju vojaških pokojnin
Pogoji, predpisani v odloku, ki morajo biti izpolnjeni za priznanje pravice do izplačevanja akontacije vojaške pokojnine, pomenijo pričakovana ravnanja vojaških oseb, da bi prestopili v Teritorialno obrambo Republike Slovenije ali kako drugače zapustili oziroma izstopili iz JA (tudi na enega izmed statusnih načinov) ne glede na to, ali so se nahajale njene vojaške enote na ozemlju Republike Slovenije ali izven nje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča
Pavšalne navedbe tožene stranke o obstoju političnih pritiskov in okoliščin, ki niso konkretizirane (časovno, vsebinsko, osebno), ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu omenjene zakonske določbe. Ker tožena stranka odklonitvenih razlogov, ki bi ji vzbujali dvom v nepristranost sodnikov delovnega sodišča ni navedla, svojih trditev o verjetnosti nepristranskega sojenja - kot predpostavke zakonitosti - pa ni utemeljevala z navajanjem dejstev in okoliščin, ki bi lahko predstavljale tehten razlog po omenjenem določilu ZPP, je revizijsko sodišče njen predlog kot neutemeljen zavrnilo.
pristojnost - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Tožnik je v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navajal, da Delovnemu sodišču v Celju ne zaupa iz lastnih izkušenj, pa tudi ne zaradi nezakonitega sojenja v nekaterih drugih zadevah, za katere je izvedel.
Sodišče predlogu ni ugodilo, ker za določitev drugega stvarnega sodišča ni bilo zakonitih razlogov. Stranki sta iz Celja in se postopek ne bi laže opravil pri stvarno pristojnem sodišču v Ljubljani, pa tudi drugih tehtnih razlogov za ugoditev predlogu ni, saj se drugo stvarno pristojno sodišče določi iz razlogov smotrnosti, ki pa niso navedeni.
plače in drugi prejemki - nadomestilo plače med odpovednim rokom in odpravnina
Če delavcu delovno razmerje preneha iz razlogov 36. e člena ZDR, mu je delodajalec po 36. f členu dolžan med odpovednim rokom zagotavljati nadomestilo plače, in mu izplačati odpravnino.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/2, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Ker tožnik v času odločanja ni bil niti državljan Republike Slovenije, v njej ni imel dovoljenja za stalno prebivanje in po 18.7.1991 do upokojitve ni bil na razpolago, tudi revizijsko sodišče, ob upoštevanju dejstev, navedenih v izpodbijani odločbi sklepa, da je bila zavrnitev njegovega zahtevka materialnopravno pravilna in da zato ni utemeljena revizijska trditev, da je bilo v izpodbijani odločbi materialno pravo zmotno uporabljeno.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-1. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja na podlagi izjave
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa disciplinskih organov toženca, zavrnilo pa je tožnikov zahtevek na vzpostavitev delovnega razmerja, ker je ugotovilo, da mu je prenehalo delovno razmerje na podlagi izjave, da želi, da mu preneha delovno razmerje. Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje potrdilo izpodbijano odločbo.
Revizijo tožnika je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Tožniku je prenehalo delovno razmerje z dnem podane izjave. Tega dne se je razdolžil in je tudi s pristankom toženca dvignil delovno knjižico. Disciplinski postopek je postal sicer dokončen preden je dobil tožnik sklep, da mu preneha delovno razmerje na podlagi izjave, vendar je ta sklep deklarativne narave in ne vpliva na prenehanje delovnega razmerja.
SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30261
SZ člen 158. ZPP (1977) člen 15, 16, 17.
stvarna pristojnost - pristojnost v stanovanjskih sporih - spor o pristojnosti
V sporu za izpraznitev službenega stanovanja, ki je bil sprožen po uveljavitvi stanovanjskega zakona, je stvarno pristojno okrajno sodišče in ne delovno sodišče.
stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - dodelitev drugega primernega stanovanja
Pravnomočno je že odločeno, da se mora toženka izseliti iz stanovanja na, ki ji ga je 19.7.1991 dodelil stanovanjski organ bivše JLA. Predmet nadaljnjega postopka po nasprotni tožbi je bila le utemeljenost njenega zahtevka, da ji mora tožnica ob izselitvi priskrbeti drugo primerno stanovanje. Tak nasprotni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je s pobijano odločitvijo potrdilo tako odločitev, pri čemer sta obe sodišči nižjih stopenj oprli svoji odločitvi na ugotovitev, da je toženki prejšnje stanovanje na dodelila Občina Ljubljana-Center (in ne bivša JLA) in da je toženka navedeno stanovanje tudi vrnila občini, ki je bila lastnica stanovanja. Glede na take ugotovitve je odločitev sodišč druge in prve stopnje materialnopravno pravilna. Toženka v revizijskih izvajanjih, ki jih materialnopravno določno ne podkrepi, prezre, da v stanovanju na ni bila imetnica stanovanjske pravice ali pa uporabnica stanovanja v smislu določb prejšnjega zakona o stanovanjskih razmerjih (ki je zagotavljal določeno stanovanjsko zaščito le imetnikom stanovanjske pravice - tako naprimer drugo primerno stanovanje v členih 66., 67. in podobno - ali uporabnikom stanovanja - naprimer v prvem odstavku 6. člena).
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti
Tožnik v svoji reviziji revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni opredeljeno navedel. Iz vsebine revizijskih izvajanj pa je mogoče zaključiti, da uveljavlja tožnik take pomanjkljivosti sodb sodišč prve in druge stopnje, zaradi katerih naj bi se sodbi ne mogli preizkusiti. Kolikor ta izvajanja vsebujejo očitek sodišču druge stopnje, da ni upoštevalo s sodbo sodišča prve stopnje zagrešene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, pomenijo uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP, storejene na drugi stopnji. Po oceni revizijskega sodišča taka kršitev ni podana, ker je sodišče druge stopnje po preizkusu obstoja navedenih procesno pravnih kršitev pravilno zaključilo, da je izrek sodbe sodišča prve stopnje v skladu z razlogi sodbe, ki so dovolj jasni, popolni in da zato sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih bi se jo ne moglo preizkusiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti - stranka je zakonec tajnice sodišča - preprečitev dvoma o nepristranskosti
Po 68. členu zakona o pravdnem postopku lahko vrhovno sodišče tudi na predlog pristojnega sodišča določi, da postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če so za to tehtni razlogi. Med slednje je mogoče uvrstiti tudi obravnavani primer spričo razloga, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje, se pravi, ko naj bi postopek tekel na sodišču, na katerem dela kot tajnica dolžnikova žena. Spričo te okoliščine bi se utegnil poroditi dvom ne le o nepristranskosti odločanja, marveč tudi o korektnosti celotnega postopka. Da se takšen dvom ali sum preprečita, je smotrno, da teče postopek v tej zadevi pred drugim sodiščem.
SZ člen 6, 6/1, 56, 57, 117, 147, 147/3. ZPP (1977) člen 12, 12/1, 213, 213/1-1.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - določitev najemnika po razvezi zakonske zveze (razpadu izvenzakonske skupnosti) - predhodno vprašanje - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja
Če pride do razveze zakonske zveze imetnika stanovanjske pravice ali do prenehanja zunajzakonske skupnosti (prvi odstavek 6. člena, 56. in 147. člen SZ), kakor v tem primeru, in to pred sklenitvijo prodajne pogodbe za stanovanje, je pomembno za presojo, kdo je privatizacijski upravičenec za stanovanje, rešitev vprašanja po 57. členu SZ, se pravi, kako sta se zunajzakonska partnerja sporazumela, kdo od njiju (p)ostane najemnik stanovanja oziroma koga določi kot najemnika sodišče.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - pravno priznane vrste škod - pomen prizadete dobrine - namen odškodnine - zadoščenje v posebnih primerih - spolna integriteta
Možne oblike negmotne škode, za katere gre lahko oškodovancu odškodnina to je gmotno zadoščenje, določa prvi odstavek 200. člena ZOR, drugi odstavek istega člena pa določa načela oziroma merila, ki se upoštevajo pri določanju odškodnine. V 202. členu ZOR je določena še pravica do zadoščenja v posebnih primerih (ki pa ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike pravno priznanih nepremoženjskih škod po 200. členu ZOR - glej poročilo o sodni praksi VS SRS - št. I/89). Tako določa 202. člen ZOR, da ima pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin oseba, ki je bila - med drugim - s silo zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo. Spolna integriteta, ki je del telesne integritete in ki je tako zavarovana še posebej tudi odškodninsko, je tudi ustavnopravno varovana pravica (po 35. členu ustave RS). V 202. členu ZOR je tako določena posebna pravna podlaga, ki daje oškodovancu pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin, ki jih ima zaradi nedovoljenega posega v spolno integriteto.
sodba zaradi izostanka - nasprotje s predloženim dokazom - pomanjkljiv dokaz
Med pogoji, ob katerih izda sodišče sodbo zaradi izostanka, določa zakon tudi, "da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana" (5. točka prvega odstavka 332. člena ZPP). Bistveno je torej samo to, da zatrjevano dejstvo ni v nasprotju z dokazom, pri čemer je nepomembno, kakšne narave je predloženi dokaz, kakšne so njegove kvalitete, ali je zadosten ipd. Tudi če gre za kakorkoli pomanjkljiv dokaz, ki morda v kontradiktornem postopku ne bi zadostoval za utemeljenost zahtevka, ki pa v tožbi zatrjevanim dejstvom ne nasprotuje, ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče šteti, da ni izpolnjen pogoj iz citirane zakonske določbe.
Ugotovitve, ki so bile potrebne za odločitev o pristojnosti, so pokazale, da predlagateljevo premoženje, ki je predmet pobijanega delnega sklepa, ni prešlo v državno last na podlagi pravnega posla ampak na podlagi nacionalizacije (poslovni prostori) oziroma razlastitve. Na te ugotovitve (na kakšni podlagi je predlagateljevo premoženje prešlo v državno last in ki se presojajo na podlagi materialnih določb to je 5. člena ZDen) je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 385. člena ZPP). Ker je bilo torej ugotovljeno, da je prešlo sporno predlagateljevo premoženje v državno last na podlagi odločb o nacionalizaciji oziroma razlastitvi, za obravnavanje zahteve o denacionalizaciji ni pristojno sodišče pač pa upravni organ (52. člen ZDen). Glede na tako procesnopravno stanje je izpodbijana odločitev o zavrženju predloga za denacionalizacijo (16. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) procesnopravno pravilna.
revizija - dovoljenost revizije zoper sklep o predlogu za izločitev sodnika
Revidenta sta vložila revizijo zoper sklep. Po določilu prvega odstavka 400. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP), lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočno končan postopek (v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP) pa je le tedaj, če je s sklepom popolnoma prenehala obstojnost ali visečnost pravde (litispendenca) v določenem sporu. Z izpodbijanim sklepom litispendenca ni prenehala, ker je sodišče druge stopnje odločalo zgolj o procesnopravni sposobnosti določene sodnice, da sodi v konkretnem sporu in kar je procesna predpostavka. S pobijanim sklepom, s katerim je bila zavržena pritožba sedanjih revidentov zoper sklep predstojnika okrajnega sodišča (s katerim je izločitveno zahtevo M. K. zavrgel, V. K. pa zavrnil), spor, ki sta ga revidenta sprožila na sodišču, ni končan. O utemeljenosti (ali pa dovoljenosti) v njuni vlogi postavljenega zahtevka, bo moralo sodišče šele odločiti. Ker torej s pobijanim sklepom postopek ni bil pravnomočno končan, revizija zoper ta sklep ni dovoljena, zaradi česar jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (četrti odstavek 400. člena v zvezi s 392. členom ZPP).
Investitor praviloma lahko začne z gradnjo, ko si pridobi gradbeno dovoljenje. Na podlagi priglasitve del po 46. členu ZGO pa le v primeru, če gre za dela, ki se ne štejejo za rekonstrukcijo objektov po tem zakonu, vendar si tudi v tem primeru mora predhodno pridobiti odločbo o dovolitvi priglašenih del po 62. členu ZUN.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja telesnih aktivnosti - dolžnost oškodovanca da zmanjša škodo
Amputacija je poseg v integriteto telesa, ki se mu tožnica ni dolžna podvreči. Od njene odločitve je odvisno, ali bo pristala na operacijo, ki je povezana z bolečinami in vsemi drugimi nevšečnostmi zdravljenja pri ne docela gotovem uspehu glede omilitve posledic poškodbe. Predvsem pa je vsaka operacija tveganje in vsak poseg v telo najmanj neprijeten. Amputacija pa še dodatno pomeni okrnitev telesa, čemur vsemu se tožnica ni dolžna podvreči zato, da bi s tem morebiti zmanjšala odškodnino, ki bremeni toženca. Tako daleč ne seže obveznost oškodovanca, da zmanjšuje svojo škodo.
ločitvene pravice - premoženje stečajnega dolžnika
Premoženje stečajnega dolžnika, na katerem je mogoče uveljavljati ločitveno pravico, je le aktiva. Na dolgovih stečajnega dolžnika že pojmovno ni mogoče pridobitvi ločitvene pravice.