revizija - dovoljenost revizije - vsebina tožbe - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - objektivna naknadna kumulacija zahtevkov - samostojna presoja zahtevkov
Tožeča stranka izpodbija sodbo glede odločitve o naknadnem zahtevku, ki ni denarne narave. Po drugem odstavku 186. člena ZPP mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta in predmet tožbenega zahtevka ni denarni zahtevek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna zaradi določbe 382. člena ZPP. Po drugem in tretjem odstavku tega člena revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Tožeča stranka bi torej morala navesti vrednost spornega predmeta, zdaj obravnavanega zahtevka, česar pa ni storila. Zato si pravice do revizije ni zagotovila.
Ugotovitve, ki so bile potrebne za odločitev o pristojnosti, so pokazale, da predlagateljevo premoženje, ki je predmet pobijanega delnega sklepa, ni prešlo v državno last na podlagi pravnega posla ampak na podlagi nacionalizacije (poslovni prostori) oziroma razlastitve. Na te ugotovitve (na kakšni podlagi je predlagateljevo premoženje prešlo v državno last in ki se presojajo na podlagi materialnih določb to je 5. člena ZDen) je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 385. člena ZPP). Ker je bilo torej ugotovljeno, da je prešlo sporno predlagateljevo premoženje v državno last na podlagi odločb o nacionalizaciji oziroma razlastitvi, za obravnavanje zahteve o denacionalizaciji ni pristojno sodišče pač pa upravni organ (52. člen ZDen). Glede na tako procesnopravno stanje je izpodbijana odločitev o zavrženju predloga za denacionalizacijo (16. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) procesnopravno pravilna.
stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - dodelitev drugega primernega stanovanja
Pravnomočno je že odločeno, da se mora toženka izseliti iz stanovanja na, ki ji ga je 19.7.1991 dodelil stanovanjski organ bivše JLA. Predmet nadaljnjega postopka po nasprotni tožbi je bila le utemeljenost njenega zahtevka, da ji mora tožnica ob izselitvi priskrbeti drugo primerno stanovanje. Tak nasprotni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je s pobijano odločitvijo potrdilo tako odločitev, pri čemer sta obe sodišči nižjih stopenj oprli svoji odločitvi na ugotovitev, da je toženki prejšnje stanovanje na dodelila Občina Ljubljana-Center (in ne bivša JLA) in da je toženka navedeno stanovanje tudi vrnila občini, ki je bila lastnica stanovanja. Glede na take ugotovitve je odločitev sodišč druge in prve stopnje materialnopravno pravilna. Toženka v revizijskih izvajanjih, ki jih materialnopravno določno ne podkrepi, prezre, da v stanovanju na ni bila imetnica stanovanjske pravice ali pa uporabnica stanovanja v smislu določb prejšnjega zakona o stanovanjskih razmerjih (ki je zagotavljal določeno stanovanjsko zaščito le imetnikom stanovanjske pravice - tako naprimer drugo primerno stanovanje v členih 66., 67. in podobno - ali uporabnikom stanovanja - naprimer v prvem odstavku 6. člena).
odškodninska odgovornost občine - poškodba na vojaški vaji
Če je druga tožena stranka res nastopala kot soorganizator ali pa kot udeleženec vojaške vaje, bi lahko njena odškodninska odgovornost izvirala iz teh dejstev (225. čl. zakona o službi v oboroženih silah (Ur.l. SFRJ št. 32/78).
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje
V zvezi z uveljavljano kršitvijo kazenskega zakona obsojenčev zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost obsojenca, pri čemer trdi, da je obsojenec ravnal v silobranu, kar dokazujejo poškodbe, ki jih je zadobil, vendar pa je sodišče kljub temu v celoti verjelo izpovedbi priče M.M., iz katere pa izhaja, da obsojenec ni bil poškodovan. Tako izvajanje zagovornika obsojenca pa ne pomeni obrazlaganja zatrjevane kršitve kazenskega zakona (v 372. členu ZKP je določeno, kdaj je podana kršitev kazenskega zakona), pač pa pomeni uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po določilu II.odstavka 420. člena ZKP pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (1976) člen 15. ZRPPN člen 55, 55/2.
obresti na odškodnino za čas do pravnomočnosti odločbe o odvzemu iz posesti
Nasprotni udeleženki so bile odvzete parcele na podlagi 7. čl. zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur.l. SRS št. 19/76 - v nadaljnjem zakon o kompleksni razlastitvi). V tej odločbi je tudi izrek, da bo odškodnina določena po določbah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljnjem ZR). Ta izrek temelji na določbi 15. čl. zakona o kompleksni razlastitvi. Napotitev na uporabo določb, ki jih imajo o odškodnini predpisi o razlastitvi, pomeni, da se uporabljajo ti predpisi v celoti, vključno z določbami o obrestih.
Šele po zaslišanju izvedenca na glavni obravnavi je zagovornik zahteval izločitev njegovega mnenja iz spisa in postavitev drugega izvedenca, kar je sodišče prve stopnje zavrnilo in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo. V zakonu je namreč določeno, kdaj se sodba ne sme opreti na mnenje izvedenca in kdaj je potrebno izvedensko mnenje izločiti iz spisa.
Tožbeni ugovor, da je stranka storila vse, da ne bi prišlo do rušenja, se nanaša na samo odločbo, ki se izvršuje in zato v upravnem izvršilnem postopku ni utemeljen.
melioracija - prispevek za kritje stroškov vzdrževanja del na melioracijskih sistemih
Po 3. odstavku 7. člena ZKZ prispevka za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskem območju, plačujejo pa ga sicer zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin, ne plačujejo lastniki kmetijskih zemljišč, katerih letni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega zneska, ki ga določajo predpisi o davkih občanov kot pogoj za oprostitev davka iz kmetijstva.
Obdolženec je bil pred zaslišanjem pravilno poučen v skladu z določilom 5. člena ZKP. Zato kljub temu, da mu pred zaslišanjem ni bil vročen drugopis zahteve za preiskavo, ne gre za tako kršitev določb kazenskega postopka, ki bi vplivala za zakonitost sklepa o preiskavi.
stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Ugotovljeno je bilo, da se je tožena stranka vselila v stanovanje brez pogodbe. S tem so podane okoliščine, na podlagi katerih je po 58. čl. stanovanjskega zakona lastnik upravičen kadarkoli zahtevati izpraznitev stanovanja.
Pogojni odpust, določen po prvem, drugem, petem ali šestem odstavku 109. člena KZ, šteje za dodatno obliko izvršitve kazni zapora. Čas, prebit na pogojnem odpustu, se zato obsojencu šteje kot čas prestajanja kazni.
Po 1. odst. 48. člena ZLPP opravi revizijski organ revizijo iz 48. člena ZLPP tako pri podjetjih, ki se lastninsko preoblikujejo (obvladujoče podjetje), kot tudi pri podjetjih, ki so od njih odvisna ali z njimi povezana (odvisno podjetje). Ukrepe iz 48.c člena ZLPP lahko izreče revizijski organ, če ugotovi oškodovanje družbenega premoženja tako obvladujočemu kot tudi odvisnemu podjetju, čeprav se to lastninsko ne preoblikuje.
ugotovitev državljanstva - ugotovitev dejanskega stanja - obrazložitev
Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno, če tožena stranka ob ugotovitvi, da je državljanstvo prenehalo s sodbo vojaškega sodišča, ni ugotovila, kdaj je ta sodba postala pravnomočna in izvršljiva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti - delavec sodišča kot toženec
Okoliščina, da toženec A. V. opravlja delo tudi za sodišče, ki naj bi vodilo postopek, lahko pri pravdnih strankah vzbudi dvom o nepristranosti sojenja, zaradi česar je to tako tehten razlog, da je na tej podlagi mogoče določiti za sojenje drugo stvarno pristojno sodišče.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - pogoji za veljavnost pogodbe - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti - preprečitev
Gre za dvostransko obvezno pogodbo, iz katere izhaja na eni strani obveznost prenosa zemljišč v last prevzemnika in na drugi strani obveznost opravljanja storitev in dajatev v korist izročevalca. To pa sklenjeno pogodbo opredeljuje kot preužitkarsko pogodbo oziroma kot pogodbo o izročitvi premoženja s prevladujočimi elementi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za katero pride v poštev uporaba določil zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD). Takšno razlago je sprejela tudi tožeča stranka sama.
Odklanjanje pomoči, čeprav je njen dajalec pripravljen obveznost izpolniti, ne more biti razlog za razvezo pogodbe.
Sodišči sta ugotovili, da je bila pogodba pri overitvi pri sodniku v skladu s 5. odstavkom 117. člena ZD prebrana, pogodbenika pa opozorjena na njene posledice. Smisel tega pravila je ravno v tem, da stranki ne bi bili v zmoti glede njene vsebine. Tožnica zato ne more zahtevati razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki ne izhaja iz vsebine sporne pogodbe.
Ugovora neizpolnitve tožena stranka ni postavila. Ker je v našem pravu obveljal sistem ugovora, za naložitev obveznosti M. S. ni bilo zakonskih pogojev. Ni mogoče pritrditi stališču sodišča druge stopnje, da ugovor ni potreben, če izhaja obveznost tožeče stranke iz pogodbe.