povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Sodišči nižje stopnje sta sicer dovolj pozorno obravnavali splošna tožnikova prikrajšanja v vsakdanjem življenju, povezana z zadebelitvijo poškodovane noge, pri čemer je bilo zavzeto kritično stališče tudi do odstotka invalidnosti, ki ga je izračunal izvedenec kirurg. Vendar pa ni bilo v pravem obsegu upoštevano (kar je sicer v razlogih izpodbijane sodbe posebej ugotovljeno), da je tožnik nezmožen za delo in povečane fizične napore. Nezmožnost za delo se namreč ne glede na nakazane odstotke invalidnosti manifestira tudi kot popolna nezmožnost opravljanja tistega dela, ki je tožniku predstavljalo poklic. Pri tem je treba upoštevati, da je do škodnega dogodka prišlo v času vrhunca njegovih delovnih zmožnosti.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba - nevarnost za javni red, varnost in obrambo države - pogoj dejanskega življenja v RS
Odhod poklicnega pripadnika oboroženih sil JLA v BiH, ki je bilo po umiku te armade iz Slovenije območje druge države, in dejstvo, da je bilo od poveljstva te armade (tuje vojske) odvisno, kje naj njen pripadnik živi, to dejansko pomeni prekinitev prejšnjega življenja v Sloveniji in ponovna vrnitev v Slovenijo ni nadaljevanje prejšnjega stanja, ampak pomeni novo stanje, ki ga prehodna določba 1. odstavka 40. člena ZDRS ni imela namena reševati.
Do preteka roka, predpisanega za uskladitev ustanovitvenih in drugih aktov podjetja, torej tudi statuta, v smislu 1. odstavka 580. člena ZGD (do 31.5.1994), na katerega kot na poseben zakon napotuje 79. člen ZGJS, je bil delavski svet tožene stranke pristojen za odločanje o imenovanju direktorja v skladu z do takrat veljavnim statutom tožene stranke.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države - vojaška oseba
Opravljanje dela šifrerja v JLA v času njene agresije na Slovenijo že glede na samo naravo tega dela in čas, v katerem se je to delo opravljalo, pomeni ogrožanje samostojnosti in obrambne moči Slovenije, torej nevarnost za državo in je zato že samo po sebi zadosten razlog za uporabo 3. odstavka 40. člena ZDRS.
Tožba za izbris hipoteke v zemljiški knjigi je utemeljena le v primeru, če bi prišlo do obravnavane vknjižbe hipoteke v nasprotju z določilom 29. člena pravnih pravil ZZK zaradi napačnega ravnanja v sami zemljiški knjigi.
upravni spor - izvršitev odločbe, zoper katero je sprožen upravni spor - odložitev izvršitve
Stranka, ki zahteva odložitev izvršbe odločbe, zoper katero je sprožila upravni spor (17. člen ZUS), je dolžna že v predlogu za odložitev izvršbe verjetno izkazati, da ji bo z izvršbo prizadejana težko popravljiva škoda.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba - nevarnost za obrambo države
Častnik v tujih oboroženih silah po osamosvojitvi Republike Slovenije, to je po 25.6.1991, kar pa ni sporno, lahko pomeni nevarnost za obrambo Republike Slovenije.
denacionalizacija podjetij - začasna odredba - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki solastninskega deleža na nepremičnini
Vrnitev podržavljenega premoženja v obliki, ki je določena v 38. členu ZDen, se lahko nanaša le na nepremičnine, ki so bile ob podržavljenju last podržavljenega podjetja, ne more pa se ta nanašati tudi na druge nepremičnine, ki so sredstva oz. premoženje zavezanca.
Določbe ustavnega zakona o jamstvu Republike Slovenije za devizne vloge v bankah na ozemlju Republike Slovenije, s tem povezane določbe o načinu poravnavanja obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog in določbe zakona o dopolnitvah ustavnega zakona, ki urejajo odgovornost tožene stranke za devizne vloge, za katere ne jamči država, urejajo javni red in kot take izključujejo uporabo tujega prava (4. čl. zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih Ur.l. SFRJ št. 43/82 - v nadaljnjem ZUKZ).
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in je odločbi disciplinskih organov tako spremenilo, da mu je izreklo namesto ukrepa prenehanja delovnega razmerja ukrep javni opomin. Na pritožbo toženca je pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo tako spremenilo, da je tožnikov zahtevek zavrnilo. Menilo je, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je vsaka posamezna kršitev delovnih obveznosti lažja kršitev delovne obveznosti, upoštevalo pa ni, da je ponavljanje lažjih kršitev, hujša kršitev delovnih obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Na revizijo tožnika je sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, ker v pravilniku ni določeno, da mora postati lažja kršitev delovne obveznosti dokončna, če naj gre za hujšo kršitev. Gre za realni stik lažjih kršitev, zato je šlo za hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katere je bilo dovoljeno izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja.
sodni postopek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izredna pravna sredstva -revizija - revizijski razlog
Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP v revizijskem postopku uveljaviti le, če so storjene v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka 1. odstavka 385. člena ZPP). Če se je kršitev relativnega značaja pripetila v postopku na prvi stopnji, se lahko ta pomanjkljivost uveljavlja z revizijo le, če jo je stranka zaman uveljavljala s pritožbo. Tožnik pa se v pritožbenem postopku ni skliceval na obstoj relativnih procesnih kršitev (izpodbijal je le zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja). Ker tožeča stranka kršitev procesnih določb iz 1. odstavka 354. člena ZPP ni uveljavljala že v pritožbi proti odločbi sodišča prve stopnje, se na ta revizijski razlog ne more sklicevati v reviziji.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Pristojni organi organizacije so izdali sklep, da delavcu preneha delovno razmerje zaradi neopravičene odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni. Delavec je bil invalid III. kategorije in je bil pravnomočno razporejen na opravljanje določenih del. Ko je dobil nalog za opravljanje delovne naloge, je delo odklonil in odšel domov. Bolniškega staleža ni dobil, vendar ga na delo ni bilo več. Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokazov ugotovilo, da je delo neopravičeno odklonil in da neopravičeno ni več prihajal na delo. Zahtevek na razveljavitev sklepov je zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je njegovo pritožbo zavrnilo.
Revizija je bila zavrnjena, ker za izostanek z dela ni bilo opravičenega razloga, saj je imel delavec pojasniti, zakaj naloge kot invalid III. kategorije ne more opraviti, v nobenem primeru pa brez odobritve bolniškega staleža ne bi smel z dela izostati.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Za upravičence se štejejo osebe, ki so do 18.7.1991 uveljavile pravico do pokojnine oziroma do druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev, ki so bile po 18.7.1991 na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu in so do 18.10.1991 vložile zahtevek in izpolnile pogoje za priznanje do pokojnine oziroma do druge dajatve po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma, ki so pristopile k Teritorialni obrambi Republike Slovenije in so do 1.2.1992 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev odločbe in sklepa disciplinskih organov, na podlagi katerih mu je prenehalo delovno razmerje. Na tožnikovo pritožbo je pritožbeno sodišče potrdilo izpodbijano odločbo.
Tožnik je v reviziji navajal, da disciplinskega ukrepa niso izrekli pristojni organi in je v tem kršitev materialnega prava. Nižji sodišči nista zavzeli stališč do tega vprašanja, zato je bilo treba obe odločbi razveljaviti, saj obstaja utemeljen dvom o pravilni uporabi materialnega prava.
uresničevanje pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo
Sodišče druge stopnje je revidentki pravilno pojasnilo, da za priznanje ustrezne kategorije invalidnosti pravno ne more biti pomembno vprašanje, ali delodajalec razpolaga z ustreznim delom za zaposlitev delovnega invalida ali ne. Pri odločanju o tem, ali je možno nekoga razvrstiti med delovne invalide in kakšne so njegove preostale delovne zmožnosti oziroma ali so te popolnoma izgubljene, so pomembni samo medicinski razlogi, po priznanju ustreznih pravic pa so delodajalci dolžni postopati v skladu z zahtevami 139. in 140.
člena ZPIZ in priznano pravico uresničiti na enega od tam določenih načinov.
vročanje pisanj - način vročanja - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Vročitev sklepa disciplinske komisije je bila pravilno opravljena, ko je bil ta sklep vročen tožnikovemu bratu, po tožnikovem naročilu toženi stranki, da v njegovi odsotnosti vsa pisanja vroča bratu.
Revizijsko sodišče ni dolžno ugotavljati ali je podana bistvena kršitev iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, ob pavšalni trditvi revizije, da sodba nima razlogov. Ni pa navedeno o čem nima razlogov.
sodni postopek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po 1. odstavku 354. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb postopka, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodne odločbe. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana takrat, kadar obstaja ali je vsaj verjetna vzročna zveza med kršitvijo postopkovnih določb in izrekom nezakonite in nepravilne sodne odločbe. Če je namreč sodba zakonita in pravilna kljub določeni procesni kršitvi, ni podana relativna kršitev določb pravdnega postopka.
Tožena stranka je zadovoljila določbam 25. člena ZZT, ko je v odsotnosti oziroma nedosegljivosti delavca - tujca - pisno obvestilo o določbah ZZT, in posebej o posledicah iz 26. člena ZZT, poslala na naslov tožnikovega stanovanja in ga razobesila na oglasne deske podjetja.