Tudi za dnevne delovne migrante, ki so po izteku osebnega delovnega dovoljenja, izdanega na podlagi 23. člena zakona o zaposlovanju tujcev (Ur.l. RS, št. 33/92), ponovno zaprosili za izdajo dovoljenja, veljajo splošne določbe zakona za izdajo osebnega delovnega dovoljenja, med njimi tudi pogoj iz 2. odstavka 5. člena, da na določenem območju ni drugih ustreznih kandidatov, ki so pripravljeni sprejeti delo.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V obravnavanem primeru se je začel postopek (185. člen ZPP) še v času veljavnosti novele ZPP iz leta 1982 (Uradni list SFRJ št. 69/82), ki velja od 7.11.1982 dalje. Za presojo dovoljenosti obravnavane revizije je zato treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku tedanjih 50.000,00 DIN (5,00 SIT). Sicer pa je s poznejšo novelo ZPP mejna vrednost spornega predmeta za dovoljenost revizije v premoženjsko-pravnih sporih bila le še zvišana.
Prehodne določbe 81. člena zakona o tujcih veljajo samo za osebe, ki so vložile prošnje za sprejem v državljanstvo po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ne pa tudi za osebe, ki so vložile prošnjo za pridobitev državljanstva z redno naturalizacijo.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina otrok - pravice in dolžnost staršev do otrok - skrb staršev za otroke - spremenjene razmere - zvišanje preživnine
Pri uporabi določb 79., 102. in 103. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih morajo biti potrebe otrok res realno označene, kar pa še ne pomeni, da premoženjske razmere staršev na statistično povprečje minimalnih življenjskih stroškov nimajo nobenega vpliva. Otrok ima namreč pravico do boljšega življenjskega standarda, če mu to boljše premoženjske razmere staršev omogočajo.
ZIP člen 14, 55a. ZPP (1977) člen 20, 20/2, 453, 453/1.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - uporaba določb zakona o pravdnem postopku - izrek sodišča za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti
Zakon o izvršilnem postopku - ZIP - nima posebnih določb o tem, do kdaj se sme sodišče, pred vložitvijo morebitnega ugovora, po uradni dolžnosti izreči, da za odločanje v določeni zadevi ni krajevno pristojno (glede procesnega položaja po vloženem ugovoru glej 55.a čl. ZIP). Zato je potrebno za procesni položaj, ki nastane po izdaji sklepa o izvršbi in pred vložitvijo ugovora, v skladu z določbo 14. člena ZIP uporabiti določbe zakona o pravdnem postopku - ZPP.
ZPolS člen 3, 3/4, 13, 19, 19/1.URS člen 14, 14/1, 32, 42.
vpis v register političnih strank
Program politične stranke (1. odstavek 19. člena zakona o političnih strankah, Ur.l. RS, št. 62/94) je akt stranke, iz katerega morajo biti razvidni politični cilji članov stranke in njeno nameravano delovanje. Če je katerikoli del programa stranke v nasprotju z določbami ustave Republike Slovenije, je moč ugotoviti, da stranka namerava delovati protiustavno.
Pogoji za vpis stranke v register političnih strank morajo biti podani kumulativno (13. člen citiranega zakona).
elementi odškodninske odgovornosti - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - nedopustnost ravnanja
Sodišči prve in druge stopnje navajata kot materialnopravno podlago obeh sodb določilo 1. odstavka 178. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ki se nanaša na krivdno odgovornega voznika motornega vozila. Iz splošnega načela odškodninskega prava pa izhaja, da se lahko zahteva povrnitev povzročene škode ob naslednjih pogojih odškodninskega delikta:
- da je škoda nastala,
- da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja,
- da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem,
- da obstoji odgovornost na strani povzročitelja škode.
Vsi navedeni pogoji morajo biti podani kumulativno. Razen slednjega, torej odgovornosti, katere obstoj se predpostavlja (1. odstavek 154. člena in 1. odstavek 174. člena ZOR), mora ostale (prve) tri predpostavke dokazati tisti, ki jih zatrjuje, torej oškodovanec oziroma tožeča stranka. Šele obstoj prvih treh predpostavk predstavlja podlago za uporabo pravila o krivdni odgovornosti voznika motornega vozila.
Odmera odškodnine za negmotno škodo pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Uporaba tega standarda mora biti v vsakem konkretnem primeru individualizirana, pri tem pa vezana na kriterije, določene v 200. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Sodišče mora zato pri odmeri odškodnine upoštevati vse okoliščine in dejstva, ki jih navedeno določilo predvideva kot pravno relevantna in ki so po izvedenem dokaznem postopku ugotovljena. Eno od pravno relevantnih dejstev, katerih ugotovitev odreja navedeno določilo ZOR, je trajanje bolečin, ki pa se ne nanaša le na prestane bolečine. Ugotovljeno dejstvo, da oškodovanec trpi kontinuirane bolečine, torej bolečine, ki so trajale in je po normalnem teku stvari gotovo, da bodo trajale tudi vnaprej oziroma se celo stopnjevale (tudi stopnja bolečin je kriterij za odmero odškodnine), bo sodišče pri odmeri odškodnine upoštevalo, ker mu to nalaga pravilna uporaba določila 200. člena ZOR in to v okviru iste oblike škode - telesne bolečine in z določitvijo enega zneska odškodnine. Takšen pristop je sprejela tudi sodna praksa (stališče št. 8 posvetovanja VS SRS o nepremoženjski škodi, Bled, 10. in 11. oktober 1985; sklep št. 3 skupnega posvetovanja v Ljubljani, 15. in 16. oktober 1986) in sicer z namenom preprečitve t.i. zidanja zahtevkov (z razvrščanjem bolečin po različnih obdobjih opredeliti več odškodninskih postavk, vsako s svojo odškodnino in tako doseči čim višjo skupno denarno odškodnino) in težnje, da se odškodnina praviloma določa v enem znesku.
razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil - skupen namen pogodbenikov - aktivna legitimacija
Iz razlage pogodbenih določil (2. odstavek 99. člena Zakona o obligacijskih razmerjih) jasno izhaja, kdo je nosilec pravic in kdo obveznosti iz spornega pogodbenega razmerja in kakšna je njihova vsebina:
- Obveznost izpraznitve hiše lahko izpolni le tisti, ki v njej prebiva. Svojo obveznost izpraznitve hiše je tožeča stranka že izpolnila, saj se je iz nje izselila že leta 1982. Izpolnjene obveznosti pa seveda ne more obrniti v svojo pravico, zahtevati od ostalih zavezancev, da postopajo enako.
- Poleg obveznosti izpraznitve je tožeča stranka sprejela tudi obveznost, da bo po potrebi v (novozgrajeni) hiši, ki je njena last, nudila stanovanje vsem stanovalcem, ki so na dan podpisa pogodbe stanovali v stari hiši. Ta obveznost tožeče stranke je hkrati pravica tožene stranke. Tako navedena obveznost kot tudi navedena pravica sta brez pomena, dokler občina ne zahteva izpolnitve obveznosti oziroma izpraznitve in rušitve stare hiše, zato pred tem tožeča stranka ne more zahtevati preselitve tožene stranke.
- Obveznost rušitve hiše je lahko uperjena le na tistega, ki je lastnik hiše, torej na toženo stranko. Tožeča stranka, ki ni lastnica sporne hiše, zato ni nosilka te pogodbene obveznosti, jasno pa je, da tudi ne pravice zahtevati rušitve tuje hiše. Tak poseg v lastninsko pravico drugega je možen le v primeru, če to terja javna korist (8. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in 69. člen Ustave RS). Tožeča stranka pa ne more biti zastopnica javne koristi. - Pravico zahtevati izpraznitev in rušitev sporne hiše ima lahko le občina in sicer v interesu omenjenega varstva prostorskih koristi.
Zmotno je tožnikovo stališče, da bi mu upravni organ moral izdati osebno delovno dovoljenje kljub zamudi roka iz 23. člena zakona o zaposlovanju tujcev (Ur.l. RS, št. 33/92), ker bo sicer ovirana izvršitev sodne odločbe, s katero je bil tožnik vrnjen na delo (4. odstavek 2. člena zakona o sodiščih, Ur.l. RS, št. 19/94 in 45/95). Upravni organ ne more biti vezan na neko sodno odločbo brez zakonskih omejitev, saj morajo posamični akti državnih organov temeljiti na zakonu (4. odstavek 153. člena ustave Republike Slovenije).
ZDR (1990) člen 131. ZTPDR člen 83, 83/2. ZSDUIS člen 70.ZUP člen 124.
ukrepi inšpektorja za delo
Določba 131. člena ZDR se je lahko nanašala le na varovanje javnih interesov oz. koristi in ne na terjatve posameznika do delodajalca, ki jih mora sam uveljavljati pri pristojnem sodišču. Izplačila denarnih terjatev delavcem ne spadajo med denarne prejemke po 1. odstavku 131. člena ZDR.
Ukrep tržnega inšpektorja, s katerim je stranki začasno prepovedal prodajo svetil, za katera ni imela potrdila o skladnosti s standardom JUS, je utemeljen, saj po 18. členu zakona o standardizaciji mora stranka, preden da proizvod v promet, pridobiti potrdilo o skladnosti proizvoda s standardom JUS, ne pa le obvestilo o izdaji certifikata.
Iz podatkov in listin v upravnih spisih izhajajo okoliščine (tožnik se na naslovu svojega prebivališča in tudi sicer v RS zadržuje malo časa, kar ne izpodbija v tožbi oz. v tem prebivališču ne stanuje, ampak le občasno obiskuje najemodajalca; njegova soproga z otroci je zaposlena in živi v tujini), ki kažejo na to, da tožnik ne izpolnjuje zakonskega pogoja dejanskega življenja v RS po določbi 1. odstavka 40. člena ZDRS.
Revizija je v tem primeru vložena zoper sklep. Po določilu prvega odstavka 400. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP), lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočno pa je postopek končan (v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP), le tedaj, če je s sklepom popolnoma prenehala litispendenca v določenem sporu. Z izpodbijanim sklepom litispendenca ni prenehala, ker se je sodišče določene vrste zgolj izreklo za nepristojno, s tem da bo po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo stvarno pristojnemu okrajnemu sodišču. S takim sklepom tako postopek ni končan in se nadaljuje, čeprav sicer pred drugim sodiščem. Ker torej s pobijanim sklepom postopek ni bil pravnomočno končan, revizija zoper ta sklep ni dovoljena, zaradi česar jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (četrti odstavek 400. člena v zvezi s 392. členom ZPP).
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba - prekinitev dejanskega življenja v RS
Prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji, pogojen s pripadništvom tuji armadi (JLA), ima značaj take odsotnosti njenega pripadnika, ki pomeni prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji in zato njegova vrnitev v Slovenijo ni nadaljevanje prejšnjega stanja, ampak pomeni povsem novo stanje, ki ga prehodna določba 1. odst. 40. člena ZDRS ni imela namena reševati.
ZUI člen 175. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 2, 9.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv mentor
Pedagoški delavec, ki ne izpolnjuje pogoja ustrezne smeri izobrazbe po 175. členu zakona o usmerjenem izobraževanju za predmet matematika, ki ga poučuje na srednji šoli, ne more napredovati v naziv mentor.
V konkretnem primeru je bila posojilna pogodba sklenjena v času, ko je že bila z zakonom o začasnih ukrepih, o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju (Ur.l. SFRJ, št. 85/89) določba 16. člena zakona (Ur.l. SFRJ, št. 66/85), ki je prepovedoval valutno klavzulo, tako spremenjeno, da je prepoved valutne klavzule odpadla. Tako je bila valutna klavzula že po tedanjem predpisu veljavno dogovorjena.
povrnitev škode - povrnitev gmotne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina
Po 185. členu ZOR je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala. Le kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, sodišče naloži odgovorni osebi, da mora plačati oškodovancu ustrezno vsoto kot odškodnino.
Restitucija praktično nikoli ne predstavlja popolne stroškovne enakovrednosti. Praviloma je nadomestitev stare stvari z drugo stvarjo takšna, da se stara stvar nadomesti z novo stvarjo, ker drugačna nadomestitev sploh ni mogoča. Zaradi tega praviloma nastaja razlika v vrednosti med poškodovano stvarjo oz. stvarjo, kakršna je bila pred škodnim dogodkom, in nadomestno stvarjo po škodnem dogodku. Vendar pa tožena stranka zmotno meni, da je v vsakem primeru potrebno napraviti obračun med navedenima vrednostima in da je oškodovanec povzročitelju škode vedno dolžan povrniti razliko med vrednostjo poškodovane in vrednostjo nove stvari. Merilo za nadomestilo je subjektivna korist oškodovanca. Tožena stranka si tako zmotno razlaga določilo 185. člena ZOR o restituciji.
Zmotna je trditev tožene stranke, da bi sodišče o tem moralo odločiti brez zahtevka in istočasno z odločanjem o restituciji. Pravilo sočasne izpolnitve velja le za dvostranske pogodbe (122. člen ZOR). Le v teh primerih lahko ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje. Odškodninska obveznost je enostranska obveznost povzročitelja škode.
Ni pomemben čas, ko je bilo mnenje izvedenca dejansko izdelano in je tožena stranka zanj izvedela, temveč je pomembno, ali bi tožena stranka ta dokaz lahko predlagala že v prejšnjem postopku ali ne.