Vozniško dovoljenje izda na zahtevo upravičenca pristojni upravni organ za notranje zadeve, na katerega območju ima upravičenec stalno oziroma začasno prebivališče več kot šest mesecev, če v RS nima stalnega prebivališča. Če tožnik kot tujec nima urejenega prebivanja po določbah zakona o tujcih (z dovoljenjem za začasno ali stalno prebivanje), od česar je odvisno uresničevanje pravic in dolžnosti, potem niso izpolnjeni pogoji za zamenjavo vozniškega dovoljenja.
odlog izvršbe - na predlog dolžnika - nasprotna izvršba - razlogi za nasprotno izvršbo - pravila vračanja - kdaj je mogoče prejeto obdržati
Na določbo 216.čl. ZOR se ne bi mogel uspešno sklicevati upnik v primeru, če bi sodišče v izvršilnem postopku izterjalo pravnomočno prisojeno terjatev pred odločitvijo o reviziji, s katero bi dolžnik uspel, tako da bi njegova obveznost ne obstajala več ali pa bi bila manjša. Za tak primer je v 59.čl. ZIP predvidena nasprotna izvršba, pri kateri ni nobenih izjem glede vrste terjatve. Zato tudi v primeru uveljavljanja povračilnega zahtevka v pravdnem postopku dolžnik ne more biti v slabšem položaju, kot če bi predlagal nasprotno izvršbo.
Glede na okrožnico tožene stranke (RUJP) z dne 23.7.1992, naslovljeno njenim izpostavam, iz katere sledi, da je bilo vsaj za leto 1991 treba pri nekaterih zavezancih obravnavati kot pokojnino le del zneska, ki so ga prejeli od italijanskega izplačevalca pokojnin, tožeča stranka pa v tožbi zatrjuje, da se je davčni predpis enako izvajal v letu 1992 (na podlagi dogovora med Vlado RS, RUJP in Zvezo upokojencev v RS); in če je temu res tako, se tožena stranka v izpodbijani odločbi ne more uspešno sklicevati na to, da je bila dohodnina odmerjena na podlagi podatkov, ki jih je tožeča stranka (zavezanec) navedla v napovedi za odmero dohodnine.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - postopek za določitev najemnika stanovanja
111. člen ZNP ureja nekdanja stanovanjska razmerja po zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS št. 35/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR). Ta razmerja niso bila premoženjska razmerja. Zato je bila po 382. členu ZPP revizija zoper odločitev o stanovanjski pravici dovoljena tudi v pravdnem postopku ne glede na vrednost spornega predmeta.
Po zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP, Uradni list SRS št. 30/86) revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen). Pravica do revizije po ZNP je tako izjema in ne pravilo.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči druge in prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilno odločili, ko sta naložili tožencu, da mora za mladoletno hčerko P. plačevati po 5.000,00 SIT preživnine mesečno in ko sta dalje toženčev preživninski zahtevek zoper tožnico zavrnili kot neutemeljen. Toženčeva preživninska obveznost do hčerke je odmerjena v skladu z možnostjo tako njega kot tožnice in potrebami ml. P. ter so drugačna revizijska izvajanja neutemeljena. Lastni preživninski zahtevek toženca zoper tožnico pa ni utemeljen, ker med postopkom ugotovljeno dejansko stanje ni dajalo podlage za uporabo 81. člena ZZZDR.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nov dokaz
Revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišče druge stopnje ni storilo nobene kršitve ZPP, ko je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Sodišče druge stopnje je to storilo potem, ko je ugotovilo, da je bil dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje dovolj izčrpno izpeljan in dejansko stanje popolno ugotovljeno. Zato je procesnopravno pravilna ugotovitev, da zaslišanje predlagane priče, ne glede na to, kaj bi izpovedala, ne bi moglo privesti do drugačnih dejanskih ugotovitev. Kajti sodišče mora razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje le tedaj, če kakšno pravno odločilno dejstvo ni bilo ugotovljeno, ali pa, če bi bilo dejansko stanje lahko zaradi novega dokaza drugače ugotovljeno.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS02468
ZZZDR člen 65, 76, 78, 78/1, 79. ZPP (1977) člen 385, 389, 389/2, 392, 400. ZUKZ člen 35, 40, 67.
prenehanje zakonske zveze - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - preživnina za otroka - preživnina za zakonca - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes - revizija zoper sklep - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo države, katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi tožbe - razmerja med starši in otroki po pravu države, katere državljani so - pristojnosti in postopek - pristojnost slovenskega sodišča
V 76. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 - preč.b., v nadaljevanju ZZZDR) je določeno, da zoper pravnomočno sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, ni dovoljeno izredno pravno sredstvo. Če sodišče II. stopnje razveljavi odločbo prve stopnje in zadeve ne vrne v ponovno odločanje, je sklep o razveljavitvi odločba, zoper katero revizija ni dovoljena. Po 400. členu ZPP je revizija dovoljena le zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Z razveljavitvenim sklepom sodišča druge stopnje se postopek ni pravnomočno končal. Slovensko sodišče je stvarno pristojno tudi za to odločitev o preživnini za otroka, saj je pristojnost vezana na državljanstvo pravdnih strank (67. člen zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, Ur.l. SFRJ, št. 43/82, p. 72/82, v nadaljevanju ZUKZ). Ista navezna okoliščina velja tudi za uporabo materialnega prava, če gre za razvezo zakonske zveze (35. člen ZUKZ).
Odločanje po uradni dolžnosti je vezano na obdobje po razvezi zakonske zveze. Do razvezne sodbe sodišče po uradni dolžnosti ne odloča, razen če so podani pogoji za izdajo začasne odredbe.
Povzemanje izreka tuje sodbe v domačo sodbo ne pomeni priznanja tuje sodne odločbe.
lastninjenje javnih podjetij - soglasje o cenitvi vrednosti deležev družbenega kapitala
Tudi odločba, ki, poleg soglasja k ocenitvi vrednosti deležev družbenega kapitala, vsebuje ugotovitev, kateri objekti in naprave postanejo last občine in ugotovitev vrednosti družbenega kapitala, je po vsebini odločba iz 74. člena zakona o gospodarskih javnih službah, zoper katero upravni spor ni mogoč.
carinski postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku
Uvedba stečajnega postopka bi lahko imela vpliv na že uvedeni carinski postopek le, če bi take pravne posledice določal materialni zakon (carinski ali stečajni).
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da napak volje ni bilo, za uveljavljanje čezmernega prikrajšanja pa je pred vložitvijo nasprotne tožbe potekel enoletni rok po drugem odstavku 139. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). V izpodbijani sodbi je sodišče druge stopnje pravilno poudarilo, da iz razlogov, ki jih zatrjuje toženec, pogodba ni nična ampak izpodbojna. Prekluzivni rok za izpodbijanje pogodbe pa je pred vložitvijo nasprotne tožbe že potekel (prvi odstavek 117. člena ZOR).
Tožena stranka poskuša na revizijski stopnji spremeniti tako dejanske ugotovitve o trajanju in intenzivnosti fizičnih bolečin, ki jih je tožeča stranka pretrpela zaradi ugriza psa, kakor tudi dejanske ugotovitve o trajanju in intenzivnosti strahu, ki ga je doživela ob tej poškodbi.
obračun carine - posebna dajatev za uvoz kmetijskih proizvodov - rok uveljavitve predpisa
Rok uveljavitve predpisa je objektivni in za vse subjekte enak rok, ki začne teči naslednjega dne po objavi v državnem uradnem listu in ne glede na okoliščino, kdaj so se zainteresirani subjekti dejansko seznanili s predpisom.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - rok za vložitev predloga
V konkretnem primeru je tožeča stranka svoj interes za nadaljevanje postopka nedvomno izrazila s predlogom, ki je prispel na sodišče dne 3.10.1994, t.j. štiri dni pred potekom trimesečnega roka. Tedaj bi ga sodišče prve stopnje nedvomno lahko zavrnilo kot preuranjenega. Če bi tako ravnalo, bi imela tožeča stranka možnost, da predlog vloži do poteka štirimesečnega roka. Ker pa je sodišče odločalo o predlogu šele dne 14.12.1994, bi ga moralo šteti kot pravočasnega. S tem, da ga je šele tedaj zavrnilo in hkrati ugotovilo, da se šteje tožba za umaknjeno, ker nobena od strank ni predlagala v štirimesečnem roku nadaljevanja postopka, je bila tožeči stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Zaradi bistvene kršitve določbe pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP je revizijsko sodišče sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavilo.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne odločbe pred Zveznim sodiščem
V 2. odstavku 416. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bil opredeljen povsem določen namen zahteve za izreden preizkus pravnomočne odločbe pred Zveznim sodiščem in sicer, da se preko judiciranja Zveznega sodišča zagotovi enotnost na jugoslovanskem trgu v primerih, če bi bila ta enotnost kršena s kakšno drugo odločbo katerega od bivših republiških oziroma pokrajinskih vrhovnih sodišč, izdano na podlagi drugega izrednega pravnega sredstva t.j. revizije ali zahteve za varstvo zakonitosti. Namen tega pravnega sredstva je z osamosvojitvijo Slovenije nedvomno odpadel. Zato ni podlage za smiselno uporabo določb ZPP, ki urejajo zahtevo za izreden preizkus pravnomočne odločbe pred Zveznim sodiščem, saj te nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije (1. odstavek 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I). Razen tega tudi ni podlage za prenos pristojnosti bivšega Zveznega sodišča na Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 2. odstavku 4. člena citiranega ustavnega zakona. O tem je bilo na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 11.12.1992 sprejeto načelno pravno mnenje (Por II/92).
Osebni dohodek, ki ga je delavec prejel za delo v času, ko je bil po zakonu dolžan delati dalj kot poln delovni čas in se tako delo šteje po samoupravnem splošnem aktu kot poseben deloven pogoj, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa pristojnih organov podjetja, na podlagi katerih je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka z dela zaporedoma pet delovnih dni. Delavec je izostal zaradi vojnih dogodkov v Bosni. Štelo je, da je izostanek posledica višje sile, saj je bil zaprt v taborišču. Štelo je, da je prevzel tveganje nase, za primer, da se ne bo mogel vrniti pravočasno na delo. Organizacija ne more nositi posledic za svojevoljno ravnanje delavca. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča druge stopnje. Organizacija je delavcu odobrila dopust, ni pa ga v Bosno napotila. Delavec je vedel, da so v Bosni potekale vojne operacije, zato je prevzel nase tveganje, da se na delo ne bo mogel pravočasno vrniti. Zato je z dela izostal neopravičeno.