absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka- stranka v postopku - sposobnost biti stranka
Sposobnost biti stranka imajo vse pravne osebe (1. odst. 77. čl. ZPP). Tako tudi Republika Slovenija, ki jo zastopa zakoniti zastopnik tj. Javno pravobranilstvo RS, kar je že vprašanje pravdne sposobnosti strank (80. čl. ZPP). Pri drugotoženi stranki Republiki Sloveniji, ki jo zastopa zakoniti zastopnik, zato kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni zaslediti.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - obnova postopka
Dejstvo, da delavec o uvedbi dela preko polnega delovnega časa ni bil pismeno obveščen, tako kot določa splošni akt, ni novo dejstvo v smislu razloga za obnovo disciplinskega postopka. Za to dejstvo je delavec moral vedeti ves čas. Nepoznavanje splošnega akta pa ni razlog za obnovo postopka.
akontacija vojaške pokojnine - izredna pravna sredstva - revizija
Odločilna je (dejanska) ugotovitev obeh nižjih sodišč, da je bil tožnik tudi po 18.7.1991 aktiven v vojaški službi in vse do dneva razrešitve ni imel nobenega v 2. alinei 1. odst. 2. čl. odloka o izplačevanju pokojnin predpisanega statusa.
Iz teh zaključkov obeh sodišč nedvomno sledi, da gre tudi za dejansko ugotovitev sodišča in ne morda le za pravno presojo statusa tožnika po 18.7.1991. Kakor hitro pa gre za dejansko ugotovitev v sodni odločbi sodišča prve stopnje, ki jo je sodišče druge stopnje na pritožbo tožeče stranke preizkušalo, jo mora tudi revizijsko sodišče upoštevati kot podlago presoji, da je bilo materialno pravo v izpodbijani sodni odločbi pravilno uporabljeno.
odškodninska odgovornost - razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine, ki jo je toženec povzročil v času delovnega razmerja. Višino je oblikoval v pavšalnem znesku, ki po pogodbi o zaposlitvi velja za škodo, ki jo delavec povzroči delodajalcu po prenehanju delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo, ker je štelo, da zahteva tožnik pavšalno odškodnino za škodo, za katero ni pravne podlage, odškodnino za škodo, povzročeno v času delovnega razmerja pa bo lahko tožnik uveljavljal v posebnem postopku.
Revizijsko sodišče je tožnikovi reviziji ugodilo, ker je ugotovilo, da sodišče druge stopnje v odločbi ni jasno povedalo, zakaj pritožbeni razlogi niso utemeljeni (13. točka drugega odstavka 354. člena ZPP), kršeno pa je bilo tudi določilo, ki se nanaša na materialno pravo, ker ni bilo mogoče preizkusiti ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.
Sporazum med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah člen 5, 5/1.
ustavne pravice do socialne varnosti - sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o vojaških pokojninah -akontacija vojaške pokojnine
Ustavne pravice do socialne varnosti iz 50. člena ustave ni mogoče državljanom omejevati, posebej ne v nasprotju s 14. členom ustave. To načelo je povzeto tudi v določilu 1. odstavka 5. člena sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o vojaških pokojninah, s katerim se prepoveduje zmanjšanje, sprememba, zamrznitev, odvzem ali znižanje vojaških pokojnin in drugih dajatev, uveljavljenih po predpisih iz 2. člena v primeru, da je uživalec kasneje pridobil stalno prebivališče na območju druge države podpisnice. V tožnikovem primeru pa sprememba stalnega prebivališča, kot tudi druge osebne okoliščine, ki bi imele vpliv na izplačevanje dajatve, priznane s strani hrvaškega nosilca zavarovanja, sploh niso nastopile. Zato je bil njegov tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen in izpodbijana pravnomočna odločba ne pomeni zmotne uporabe materialnega prava.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinska odgovornost
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov, na podlagi katerih mu je prenehalo delovno razmerje. Sodišče je svojo odločitev oprlo na to, da je bila kršitev delovnih obveznosti dokazana na podlagi listin, zato ni zaslišalo prič, ki jih je tožnik predlagal. Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje potrdilo izpodbijano odločbo.
Revizijsko sodišče je revizijo, ki jo je vložil, zavrnilo kot neutemeljeno, saj tožnik ni obrazložil, zakaj naj bi bilo materialno pravo kršeno (73. čl. ZDSS), bistveno pa tudi ni bil kršen postopek po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, saj ima odločba razloge o odločilnih dejstvih (zakaj ni bilo šikane).
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti
Delavec je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, ker ni cen proizvodov določal v skladu s sanacijskim programom, ki ga je sprejel upravni odbor, čeprav je sam mislil, da ta ne odgovarja dejanskemu stanju oziroma stanju na tržišču.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2.
akontacija vojaške pokojnine
Glede na to, da je bilo v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem ugotovljeno, da tožnik po 18.7.1991 ni bil na razpolago, vsaj ne v skladu z zahtevo 293. in 294. člena zakona o službi v oboroženih silah, kar s svojimi navedbami v reviziji tudi sam potrjuje, niti do 18.10.1991 ni izpolnil pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, kar sta ugotovili obe nižji sodišči, niso izpolnjeni pogoji, da bi v njegovem primeru Republika Slovenija prevzela izplačevanje predčasne vojaške pokojnine.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2.ZPIZ člen 27, 35.
akontacija vojaške pokojnine
Po določbi 35. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev pridobi pravico do invalidske pokojnine vojaški zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost po tem zakonu.
Invalidnost pa, za razliko od določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po določbi 24. člena ZPIZZVZ nastane, ko vojaškemu zavarovancu preneha služba zaradi ugotovljene trajne nezmožnosti za aktivno vojaško službo kot posledica bolezni, poškodbe izven dela, poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V tem delu se predpis, ki ureja invalidsko varstvo vojaških oseb, razlikuje od tistega, ki ureja invalidsko varstvo civilnih oseb. ZPIZ namreč v 27. členu določa, da je invalidnost po tem zakonu podana, če nastane pri zavarovancu zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti, to se pravi z nastankom invalidnosti. Razlika je pomembna predvsem za pravilno določitev, od kdaj naprej ima zavarovanec izpolnjene pogoje za priznanje ustreznih pravic.
sklenitev najemne pogodbe - dolžnost plačevanja najemnine - odgovornost za škodo na prostorih
Obveznost plačevanja najemnine je toženec prevzel s sklenitvijo najemne pogodbe s tožnico. Brez sporazuma z njo zato ni mogel najemnine veljavno plačevati nikomur drugemu. Če je del najemnine plačeval V.J., je to lahko storil na svoje breme in ne na škodo tožnice.
cestni prevoz stvari - pogodba o prevozu stvari - bistveni sestavni deli - odstop pogodbe - pogoji za odstop
Zakonita bistvena sestavna dela pogodbe o prevozu stvari v cestnem prometu sta tudi opredelitev stvari, ki je predmet prevoza, na način, ki ga določa 38. člen ZPPCP, ter navedba namembnega kraja.
Odstop pogodbe po 145. členu ZOR predvideva prehod celotnega pogodbenega razmerja od odstopnika na prevzemnika, to je prehod tako upravičenj kot tudi obveznosti.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 385, 385/1-2.ZZZDR člen 79.
revizija - dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanskih ugotovitev v reviziji - relativne bistvene kršitve postopka na prvi stopnji kot revizijski razlog - preživnina otroka
Revizija omenja kršitve, ki naj bi jih v postopku storilo sodišče prve stopnje in navzlic opozorilu tudi sodišče druge stopnje. Revident sicer ne navaja izrecno, da uveljavlja relativne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 354. člena ZPP), jih pa sodeč po vsebini revizijskih trditev. Kršitve takšne narave, storjene na prvi stopnji, ki jih instančno sodišče ni sankcioniralo, pa so lahko revizijski razlog.
udeležba drugih oseb v pravdi - stranski intervenient - pravdna dejanja intervenienta - pobotni ugovor - garantirana cena - obresti na vnaprej plačano kupnino
Po našem civilnem procesnem pravu je položaj stranskega intervenienta v pravdi (glej šestnajsto poglavje ZPP in arg. iz prvega in četrtega odstavka 208. člena) takšen, da ni stranka in ne more opraviti dejanj, s katerimi se razpolaga s tožbenim zahtevkom, naravo takšnega zahtevka pa ima v dobršni meri v pravdi postavljeni pobotni ugovor. Če ga torej sama stranka ni postavila, ga tudi ne more stranski intervenient, ne v njenem imenu oziroma zanjo, ne v svojem (seveda tudi ne iz materialnopravnih razlogov, saj morebitna intervenientova terjatev do tožnika nima nič skupnega s terjatvijo tožnika do toženca).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - pridobitev lastninske pravice - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Sporno premoženje zadeva na eni strani razmerje med tožnico in prvim tožencem kot razvezanih zakoncev, ki sta v času trajanja njune zakonske skupnosti ustvarila določeno skupno premoženje (zakonita podlaga iz drugega odstavka 52. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - naprej ZZZDR -, ki očitno v postopku ni bila sporna); na drugi strani pa zadeva razmerje navedene skupnosti prvih dveh in druge toženke, ki pa temelji po tožničinih trditvah na pogodbeni podlagi. Zadnje navedena podlaga je glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi po presoji revizijskega sodišča pogodbena, ki je v tem primeru tudi podana. Ugotovitev nižjih sodišč, da je tožnica kot zakonec prvega toženca skupaj z njim vlagala v sporne nepremičnine, je terjala le presojo pogodbenega razmerja med prvim tožencem in drugo toženko, ki ga predstavlja pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo navedena sklenila 6.4.1964. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je druga toženka izročila prvemu tožencu svoje nepremičnine, in da sta se pogodbenika dogovorila, da lahko prevzemnik že za življenja izročevalke popravi in obnovi celo hišo in ji prizida tudi drug nov prostor. Taka ugotovitev lahko pomeni le, da je bil o tem sklenjen dogovor pogodbenih strank. Gradbeni posegi prevzemnika premoženja oziroma preživljalca v predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju zato ni bil nedovoljen in za vlagatelja tudi ne tuj posel. Velja namreč, kadar je dano soglasje za obnovitvene posege in dograditve preživljalcu v povezavi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, postane vlagatelj v obsegu vloženih sredstev in dela lastnik s tem ustvarjene stvari. Na tako ustvarjenem premoženju ima zato stvarnopravno varstvo oziroma pravico. Pravno pravilen je zato zaključek, da je premoženje, ki sta ga ustvarila tožnica in prvi toženec z vlaganji v sporno premoženje, njuno skupno premoženje, in da je zato utemeljen tožničin stvarnopravni zahtevek.
krajevna pristojnost sodišča - izrek sodišča za krajevno nepristojno - spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - sporazum o krajevni pristojnosti
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, da se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 20. člena). Kot izhaja iz listine, priložene tožbi, sta stranki sklenili sporazum o krajevni pristojnosti (70. člen ZPP), vendar takšen sporazum ne ustvarja izključne krajevne pristojnosti, ker takšno pristojnost lahko določi le zakon (kot na primer po 56., 57., 61. in 63. členu ZPP). Ker potemtakem ne gre za izključno pristojnost, se spričo uvodoma navedene zakonske določbe sodišče ne bi smelo izreči po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno. Po drugi strani pa sme tožnik vložiti tožbo, kadar ni podana izključna krajevna pristojnost, pri sodišču splošne krajevne pristojnosti ali kateremkoli drugem sodišču, ker mu zakon ne nalaga, da jo mora vložiti pri dogovorjenem sodišču (arg. iz prvega odstavka 20. člena ZPP).
dovoljenost revizije - prekoračitev tožbenega zahtevka pred sodiščem druge stopnje
Pritožbeno sodišče s spremembo sodbe sodišča prve stopnje tudi v 3. točki izreka, čeprav je tožeča stranka v pritožbi ni izrecno navedla, je pa nasprotovala pobotanju, ni odločilo preko pritožbenega zahtevka.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02436
ZD člen 128, 128/1, 162, 163, 214, 214/4. ZPP (1977) člen 382, 382/2, 382/3, 389, 389/2, 392, 400, 400/2.ZNP člen 1, 1/2, 34.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - revizija zoper sklep o ugotovitvi obsega zapuščine - omejitev dedovanja - socialna pomoč
Izpodbijani sklep kot del sklepa o dedovanju je sodišče izdalo v zapuščinskem postopku, v katerem se med drugim ugotavlja, katero premoženje sestavlja zapuščina (162. člen ZD) in kar je tudi predmet izpodbijanega sklepa. Dedovanje se lahko omeji do vrednosti prejete socialne ali druge pomoči (prvi odstavek 128. člena ZD), odločitev o tem pa je del sklepa o dedovanju (četrti odstavek 214. člena ZD). Z izpodbijano odločbo je bilo torej odločeno ne le v okviru zapuščinskega postopka, marveč tudi o samem predmetu odločanja v takšnem postopku. Potemtakem ne gre za odločitev, ki ne bi sodila v ta postopek.
izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja - preklic izročitve - razveza pogodbe - pogodba v korist tretjega - neposredna pravica tretjega
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da sta toženec in njegov sedaj pokojni oče J.K. sklenila 11.5.1981 izročilno pogodbo, s katero si je izročevalec izgovoril v svojo korist in korist žene M. ter hčerke K. dosmrtno pravico stanovanja in dosmrtno brezplačno oskrbo v breme toženca proti izročitvi svojega posestva tožencu v takojšnjo last in posest. Po takih ugotovitvah sta bila sopogodbenika le toženec in njegov oče, ne pa tožnica, v katere korist je bila izgovorjena pravica do dosmrtne brezplačne oskrbe. Tožnica kot oseba, v korist katere je njen oče izgovoril določene terjatve, je kot tretja pridobila lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku le do izpolnitve (prvi odstavek 149. člena zakona o obligacijskih razmerjih), ne pa pravice do razveze izročilne pogodbe, ki je pridržana le izročevalcu (analogno določilom prvega in drugega odstavka 115. člena zakona o dedovanju ter 120. člena istega zakona). To pravno dalje pomeni, da tožničin tožbeni zahtevek na razvezo izročilne pogodbe ni utemeljen.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - rok za uveljavljanje zahteve za odkup
Dveletni rok iz 123. čl. SZ je prekluzivni rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati. Velja za vse upravičence in zavezance za privatizacijo enako. Okoliščine, ki posameznemu upravičencu otežijo ali celo preprečijo uveljavitev pravice, ne morejo povzročiti podaljšanja tega roka.