Zoper odločbo, izdano po 267. členu ZUP, je dovoljena pritožba, če obstaja višji upravni organ in sicer ne glede na to, ali je akt, ki se izreče za ničen, sploh upravni akt.
pogodba o delu - nadzor - odgovornost za napake - obveznost pregleda - obvestitev prevzemnika
1. Če ravna izvajalec v soglasju z nadzornim organom naročnika, to ni protipogodbeno ravnanje. 2. Naročnik mora nemudoma obvestiti izvajalca o ugotovljenih napakah.
Prepovedi iz 1. odst. 76.c člena ZUN, ki so obvezna sestavina odločbe na odstranitev objekta, morajo biti v izreku konkretno navedene, saj vrsta posega lahko vpliva na vrsto prepovedi in le izrek odločbe postane izvršljiv (208. člen ZUP).
Pooblastilo inšpektorja iz 4. odstavka 76. člena ZUN, da že v odločbi na odstranitev objekta določi način izvršbe, ne zajema tudi določitev časa, kdaj bo opravljeno izvršilno dejanje po osebi, ker se izvršilni postopek začne šele, ko postane odločba izvršljiva, kar se ugotavlja po določbah ZUP, saj ZUN o tem nima posebnih določb.
Upravni organ je ravnal v skladu z določbo 95. člena v povezavi s 102. členom obrtnega zakona, ko je vlogo enega izmed ustanoviteljev skupne obratovalnice, ki je odjavil obrt oz. izstopil iz skupne obratovalnice, štel za vlogo za prenehanje skupne obratovalnice.
ZTuj člen 13, 13/2, 16, 16/1, 17, 81, 81/2. ZZT člen 16. ZUS (1977) člen 39, 39/2.
dovoljenje za stalno prebivanje
Nepremično premoženje sicer samo po sebi ne more biti vselej razlog za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, je pa lahko tak razlog, kadar ga tujec uporablja za zadovoljevanje svojih stanovanjskih potreb (kot je to v primeru tožnice) ob izpolnjevanju pogoja najmanj tri leta neprekinjenega prebivanja na območju Republike Slovenije pred uveljavitvijo ZTuj (16/1 člen ZTuj).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka
Pri določenem toženčevem prispevku 5.000,00 SIT bo morala prispevati mati še 15.000,00 SIT in to poleg dela, ki ga ima z otrokovo vzgojo in oskrbo. Pri nižji preživnini bi bila otrokova mati, ki prejema mesečno cca 30.000,00 SIT, nesorazmerno obremenjena. Pri določitvi preživnine sta sodišči v zadostni meri upoštevali toženčeve zmožnosti plačevanja preživnine v času prestajanja zaporne kazni. Ugotovljena plačila, ki jih je prejemal za svoje delo do konca glavne obravnave, kažejo, da določena preživnina ne presega toženčevih plačilnih zmožnosti. Poznejša nižja plačila za delo, na katera se sklicuje toženec v pritožbi in reviziji, na določitev preživnine v tem postopku ne morejo vplivati.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev bodoče škode
Odmerjena odškodnina za telesne bolečine ustreza ugotovitvam obeh sodišč o intenzivnosti in trajanju bolečin ter spremljajočih nevšečnosti, ki temeljijo na mnenju izvedenca iz medicinske stroke. Temu mnenju pa tožnik v reviziji ne more uspešno ugovarjati. Kot je pravilno poudarilo sodišče druge stopnje, je treba pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevati, da ima tožnik posledice tudi zaradi poškodbe glave v prometni nezgodi v letu 1983. Razen tega pa ima težave tudi zaradi krčnih žil na nogah in sladkorne bolezni. Tudi v zvezi z odškodnino za strah in skaženost ne navaja tožnik nobenih takih okoliščin, ki bi glede na ugotovljeno dejansko stanje omajale pravilnost odmerjenih odškodninskih postavk.
Izrek sodbe sodišča prve stopnje, ki je bil s sodbo sodišča druge stopnje potrjen, vsebuje toženkino obveznost, da plača tolarsko protivrednost 8.000 DEM po srednji vrednosti tečaja Banke Slovenije na dan plačila z zamudnimi obrestmi od dneva sodne odločbe dalje. Brez opredelitve, za kakšno obrestno mero zamudnih obresti gre, bi se ta upoštevala po Zakonu o obrestni zamudnih obresti (Ur.l. RS, št. 14/92 in 13/93) in Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS, št. 45/95). Ti predpisi pa veljajo le za domačo valuto. Po izpodbijani sodbi se bo znesek 8.000 DEM preračunal v tolarsko vrednost po tečaju ob plačilu. Za zamudne obresti pred tem (od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje - 11.6.1993) pa je treba za obveznost, izraženo v tuji valuti, uporabiti analogijo s predpisi, ki urejajo obrestno mero pogodbenih obresti. Za take primere pa velja noveliran 3.odst. 399.čl. ZOR in z uporabo te določbe je revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje v korist tožene stranke spremenilo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti - žalitev osebnega dostojanstva
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišča druge stopnje, da objavljeno besedilo, ki se nanaša na tožnika, skupaj s fotografijo moškega akta, pomeni poseg v zavarovano sfero njegove osebnosti. Zaradi žalitve osebnega dostojanstva je tožnik upravičen zahtevati od tožene stranke povračilo nastale škode po 200.čl. ZOR, saj ob vseh ugotovljenih okoliščinah ni dvoma, da so podani vsi pogoji za odmero pravične odškodnine. Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na okoliščino, da je bilo besedilo o tožniku objavljeno v rubriki s satirično vsebino, saj tožena stranka tudi v tej rubriki ne sme nikomur posegati v pravico do osebnega dostojanstva. Varstvo te pravice ter pravic zasebnosti in osebnostnih pravic je zagotovljeno že z Ustavo Republike Slovenije. Okoliščina, če je imela tožena stranka namen žaliti tožnikovo osebno dostojanstvo, ni odločilna. Bistveno je, kakšne posledice je imela objava za tožnika samega v okolju, v katerem se nahaja.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih prostorov - najemnik poslovnega prostora
V denacionalizacijskem postopku najemnik poslovnega prostora ne more uveljaviti položaja stranke v postopku iz naslova vlaganj v poslovni prostor, ker lahko tak ugovor uspešno uveljavlja le denacionalizacijski zavezanec, ne pa tudi najemnik, kateremu gredo le pravice in obveznosti iz najemnega razmerja. Ker vrnitev podržavljenih nepremičnin ne vpliva na obstoječa najemna razmerja (24. člen ZDen) in se nepremičnine, glede katerih obstoji najemno razmerje, po določbi 2. odstavka 29. člena ZDen vračajo z vzpostavitvijo lastninske pravice na nepremičninah, ne pa tudi v posest, se ne posega v obstoječe najemno razmerje, zato najemnik ni stranka v denacionalizacijskem postopku po 60. členu ZDen.
Reviziji druge tožnice in tretjega tožnika nista dovoljeni. Tožbena zahtevka teh dveh tožnikov sta bila že s sodbo prve stopnje pravnomočno zavrnjena, saj te sodbe nista izpodbijala s pritožbo. Sodišče druge stopnje o njunih zahtevkih ni odločalo. Zato drugostopne odločitve, zoper katero bi ta dva tožnika mogla vložiti revizijo, sploh ni (1. odst. 382.čl. ZPP). Iz skupne revizije vseh treh tožnikov pa izhaja, da izpodbijajo samo odločitev, ki se nanaša na zahtevek prvega tožnika. Glede tega zahtevka druga tožnica in tretji tožnik nimata položaja pravdnih strank. Zato njuni reviziji nista dovoljeni in ju je revizijsko sodišče zavrglo (392.čl. ZPP).
DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02451
ZDen člen 60, 62, 64.ZNP člen 19. ZPP (1977) člen 192.
stranke v postopku - zahteva in odločba - udeleženec postopka - sprememba tožbe (predloga) - subjektivna sprememba tožbe - razširitev predloga - interes udeležencev
Glede na posebne določbe Zakona o nepravdnem postopku in Zakona o denacionalizaciji v konkretnem postopku ni mogoče smiselno uporabiti določbe 192.čl. Zakona o pravdnem postopku, po kateri je možna razširitev tožbe na novega toženca le z njegovo privolitvijo. Uporaba take določbe v nepravdnem postopku ne bi zagotavljala možnosti, da bi bili vključeni v postopek vsi, katerih interes bi utegnil biti prizadet s sodno odločbo. Za razširitev zahteve za denacionalizacijo na novega nasprotnega udeleženca tudi ni bilo ovire v 64.čl. Zakona o denacionalizaciji, ki določa rok za vložitev zahteve. V konkretnem primeru je bila predlagateljičina zahteva s potrebnimi elementi iz 62.čl. zakona vložena pravočasno in jo je treba kot tako obravnavati proti vsem nasprotnim udeležencem.
Če narava del ob določenem posegu v prostor kaže na to, da je potrebno izdati bodisi lokacijsko dovoljenje bodisi odločbo o dovolitvi priglašenih del po ZUN, v tem primeru ne pride v poštev uporaba določb 1. in 2. odstavka 46. člena ZGO o priglasitvi organu, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja.
Utemeljen sum se ne dokazuje šele s pravnomočno obsodilno sodbo, kot bi to smiselno izhajalo iz pritožbe, marveč že iz gradiva, ki je na razpolago v konkretnem kazenskem postopku, ki pa ga seveda mora sodišče vestno oceniti: čimbolj zanesljivo bo to gradivo kazalo na sprejemljivo verjetnost, da je storilec storil določeno kaznivo dejanje, toliko bolj se bo tehtnica prevesila na stran utemeljenega suma.
ZPD člen 24, 24/1-7, 45, 45/2.ZUP člen 209, 209/2.
prometni davek - obrazložitev odločbe
Drugi odstavek 45. člena ZPD za primer, da davčni zavezanec predpisanih knjig ni vodil ali ni vodil redno, določa, da se prometni davek obračuna na podlagi razpoložljivih podatkov ali po načelu primerjanja z drugim zavezancem. Če obrazložitev izpodbijane odločbe ne navaja, kako je bila uporabljena ena ali druga metoda ali kombinacija obeh za ugotovitev davčne osnove za davek od prometa storitev, navaja pa le, da je to razloženo v zapisniku davčnega organa o pregledu poslovanja, zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Zapisnik o pregledu ne more nadomestiti obrazložitve odločbe, kar zaradi pomanjkljivosti obrazložitve odločbe pomeni kršitev pravil postopka (2. odstavek 209. člena ZUP).
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba
Ugotavljanje dejanskega stanja za uporabo 3. odstavka 40. člena ZDRS za zavrnitev pridobitve državljanstva RS pride v poštev, če prosilec sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva RS po 1. odst. 10. člena ZDRS. Po 1. odstavku 40. člena ZDRS pridobi državljan druge republike nekdanje SFRJ, če je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti RS dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v RS in tukaj tudi dejansko živi, državljanstvo RS, če je v šestih mesecih od uveljavitve ZDRS vložil vlogo pri pristojnem organu. Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, državljanstva na tej pravni podlagi ni mogoče pridobiti. Odsotnost, ki pomeni prekinitev prejšnjega dejanskega življenja, takšna odsotnost pa je tudi zapustitev Slovenije z JA, ne more šteti za dejansko bivanje v Sloveniji, ki bi moralo obstajati vsaj od plebiscita dalje.
Ni pogojev za uvedbo upravnega postopka (125. člen ZUP, 2. odst.), če vlagatelj zahteve po materialnem zakonu ni upravičen za vlaganje zahteve (ni aktivno legitimiran - 49. člen ZUP). V postopkih denacionalizacije so kot upravičenci za vlaganje zahtev opredeljene osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po predpisih in načinih, določenih v 3., 4. in 5. členu ZDen in če so bili v času podržavljenja jugoslovanski državljani.
postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - postopek o pridržanju - nadaljevanje zdravljenja - odpust
V postopku za podaljšanje pridržanja se primerno uporabljajo določbe postopka o pridržanju (81. člen ZNP). To pomeni, da mora sodišče v takem postopku ponovno presoditi vse okoliščine, ki so pomembne za odločitev o nadaljnjem pridržanju. Tako mora ponovno obiskati pridržano osebo (74. člen), zaslišati zdravnike in druge osebe (prvi odstavek 75. člena) ter odrediti, da pridržano osebo pregleda izvedenec (drugi odstavek 75. člena). V tem primeru je sodišče postopalo zgolj na podlagi določb drugega odstavka 75. člena ZNP (zaslišalo zdravnika specialista, psihiatra iz druge zdravstvene organizacije). Ker ni postopalo tudi po določbah 74. člena in prvega odstavka 75. člena ZNP (zaslišalo pridržano osebo ter lečeče zdravnike in svojce pridržanca), ni moglo pravilno uporabiti materialnega prava, saj za njegovo uporabo ni ugotovilo vseh potrebnih odločilnih okolnosti, od katerih je odvisna odločitev o tem, ali naj se pridržana oseba še naprej pridrži v psihiatrični zdravstveni organizaciji ali ne.
Zavezanci za plačilo davka iz dejavnosti, ki se jim po lastni izbiri v smislu 52. in 53. člena ZDoh davčna osnova (dobiček) ne ugotavlja po dejanskih odhodkih na način, kot je določeno v 39. členu ZDoh, pač pa po odbitku normiranih stroškov od dejanskih prihodkov, niso opravičeni poleg že z zakonom priznanih normiranih stroškov odbijati nadaljnje morebitne dejanske stroške.
Tudi odločba Izvršnega sveta skupščine občine o razrešitvi višjega upravnega delavca po 2. odstavku 23. člena zakona o delavcih v državnih organih mora v obrazložitvi navajati dokaze za dejstva, iz katerih tožena stranka ocenjuje, da tožnik po svojih delovnih in strokovnih kvalitetah ni primeren za opravljanje dolžnosti višjega upravnega delavca.