ZD člen 120, 120/3, 121, 121/1. ZPP (1977) člen 2, 2/1, 189.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere
Zakon sodišča ne pooblašča, da bi poseglo v takšno pogodbeno razmerje, ki je nastalo na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v pravdi, ki jo sproži preživljanec zato, ker preživljalec ne izpolnjuje obveznosti (tretji odstavek 120. člena ZD) ali ker je njuno razmerje tako omajano, da postane skupno življenje neznosno (drugi odstavek tega člena). Sodišče v takšnem primeru ugodi zahtevku ali ga zavrne. Lahko pa uredi sodišče razmerje med preživljalcem in preživljancem drugače, vendarle le ob pogoju, da so se razmere po sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju tako spremenile, da postane njena izpolnitev znatno otežena (prvi odstavek 121. člena ZD). Vendar tožena stranka spremenjenih razmer sploh ni zatrjevala in tudi ni postavila takšnega zahtevka z nasprotno tožbo (189.člen zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodna praksa je zavzela stališče, da se sprememba pogodbe zaradi spremenjenih razmer uveljavlja s tožbo, kar pomeni, da mora preživljalec v pravdi, ki jo začne preživljanec zaradi razveze pogodbe, postaviti tožbeni zahtevek za spremembo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in ni dovolj, da postavi samo ugovor ali, kot v obravnavanem primeru, le izrazi željo za spremembo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Po določilu 68.člena Zakona o pravdnem postopku najvišje sodišče v državi na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj v posamezni zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Temelj take delegacije je smotrnost, ki se kaže v tem, da bo drugo sicer stvarno pristojno sodišče laže opravilo postopek. Ker iz podatkov tožbe izhaja, da je ena od toženih strank sodnica na sodišču v L., je to že vzrok za delegacijo ene od spornih zadev.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - namen odškodnine
Po določilu prvega odstavka 200.člena ZOR mora povzročitelj škode plačati oškodovancu pravično denarno odškodnino. Pravni standard "pravična denarna odškodnina" pa razčlenjuje drugi odstavek 200.člena ZOR, ki nalaga sodišču, da pri odločanju o podlagi škode in višine odškodnin upošteva pomen prizadete dobrine in namen priznane odškodnine, pri čemer mora paziti, da ne bi šlo na roko težnjam, ki niso združljive z naravo in družbenim namenom odškodnin. Pri določanju odškodnin se tako upoštevajo vse subjektivne okoliščine na strani oškodovanca, na drugi strani pa tudi objektivni okvir, ki se izraža na področju odškodninskega prava zlasti z medsebojnim primerjanjem posameznih škod in odškodnin zanje.
Navedena materialnopravna izhodišča so bila po oceni revizijskega sodišča v obravnavanem primeru ustrezno upoštevana ter zato ocenjuje, da je bila tožnici glede na ugotovljeno dejansko stanje priznana pravična odškodnina za vse tri oblike nepremoženjske škode.
Sodna poravnava ni le procesnopravno dejanje, temveč tudi civilnopravna pogodba, zato veljajo tudi zanjo pravila o obligacijskopravnih razmerjih. Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) določa v 99. členu, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. V kolikor niso izražena povsem jasno, je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
Izpodbijana odločitev je materialnopravno pravilna. S sporno pregraditvijo je toženec posegel (revizijska navedba) v nadstropje, ki je po poravnavi pripadlo tožnici, zato ji je v skladu s 154. členom ZOR dolžan povrniti škodo na poškodovani stopniščni ograji in podbojih vrat.
Zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354.čl. ZPP pa je mogoče revizijo vložiti le, če so bile storjene v postopku pred sodiščem 2. stopnje (2.tč.1.odst.385.čl. ZPP).
Dovoljenja za začasno prebivanje kljub izpolnjevanju razlogov iz 13. člena ZTuj ne more dobiti tujec, ki nima sredstev za preživljanje oz. prejema družinska skupnost, v kateri živi, le denarni dodatek od centra za socialno delo, ki zagotavlja materialno varnost le članom družine, katerim je izrecno namenjen (izvenzakonski partnerici in dvema otrokoma).
Pristojni organ za notranje zadeve lahko odreče izdajo dovoljenja za nabavo orožja ali streliva, orožni list ali dovoljenje za posest orožja, če ugotovi, da ni opravičenih razlogov, da bi prosilec imel tako orožje, ker niso izkazane nikakršne okoliščine, ki bi kazale na ogroženost tožnikovega življenja in zdravja oziroma njegovega premoženja. Zgolj lastno tožnikovo zatrjevanje, da potrebuje orožje za osebno varnost, samo po sebi še ni podlaga za oceno, da obstoji za nabavo orožja upravičeni razlog.
V 204. členu ZUP je predpisano ravnanje pristojnih organov, ki odločajo o pravicah in obveznostih strank tudi v soglasju z drugim organom ali s pritrditvijo, dovoljenjem oziroma poprejšnjim mnenjem drugega organa. V vseh primerih takega odvisnega odločanja pa je predpisano, da mora biti obveznost pridobitve oziroma izdaje akcesornega akta pred odločitvijo pristojnega organa predpisana z zakonom. Ker akcesorni akt, ki ga je tožena stranka zahtevala, tožnica pa ne predložila, ni bil predpisan, je iz tega razloga tožena stranka neutemeljeno zavrnila tožničino zahtevo.
Če je tožena stranka sledila mnenju izvedenca, ne da bi to mnenje, katerega zaključek je med strankama sporen, kot dokaz ocenila in če v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla razlogov glede na oceno tega dokaza, zakaj je sledila mnenju izvedenca oziroma, zakaj je pritožbene navedbe zavezanca zavrnila, je s tem bistveno kršila temeljno načelo presoje dokazov (9. člen ZUP) in 2. odstavek 209. člena ZUP.
stranka v postopku - položaj stranke - predhodno vprašanje
V postopku lastninskega preoblikovanja podjetja ima položaj stranke za varstvo pravnih koristi v tem postopku oseba, ki izkaže lastništvo na nepremičnini, ki je predmet lastninjenja.
Oseba, ki v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja z darilno pogodbo, sklenjeno leta 1969, ki pa v zemljiški knjigi ni bila sprovedena, dokazuje lastništvo nepremičnine, ki se v bilanci vodi kot premoženje podjetja, v tem postopku nima položaja stranke. Obstoja ali neobstoja darilne pogodbe v tem postopku tudi ni mogoče šteti za predhodno vprašanje, ker rešitev tega vprašanja ni sestavni del dejanskega stanja v zadevi lastninskega preoblikovanja podjetja.
Po določbi 2. odstavka 389. člena CZ se v primeru, če se carina in druge uvozne davščine ne morejo izterjati od storilca prekrška, te lahko izterjajo od nepoštenega posestnika blaga. To pomeni, da je storilec prekrška prvi, ki pride v poštev od možnih carinskih zavezancev.
ZVojD člen 42.ZUP člen 125, 125/2.URS člen 46, 123.
civilno služenje vojaškega roka - ugovor vesti
ZVojD, ki je začel veljati 5.5.1991, je omogočil uveljavljanje pravice do ugovora vesti le tistim državljanom RS, ki so imeli nabor po 5.5.1991. Za tiste državljane RS, ki so opravili nabor pred tem datumom in niso služili vojaškega roka, pa je novela tega zakona (ZVojD-A), ki je začela veljati 7.1.1996, omogočila uveljavljanje tega ugovora najkasneje 15 dni po prejemu poziva na služenje vojaškega roka.
Okoliščina, da mestna skupščina s svojim aktom ni sprejela nove vrednosti točke za tekoče leto, ne more vplivati na obveznost zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v tem letu, ker je ta obveznost po zakonu trajna obveznost, namenjena urejanju stavbnega zemljišča.
Če davčni zavezanec, ki proda reprodukcijski material, ki ga je nabavil brez plačila prometnega davka, kupcu, ki ni registriran za opravljanje proizvodne dejavnosti, ne da bi obračunal davek od prometa proizvodov s pripadajočimi obrestmi, je davčnemu zavezancu utemeljeno naloženo plačilo davka z odločbo upravnega organa.
pridobitev - državljan druge republike - rok za izdajo odločbe - stroški v upravnem sporu
Po določbi 15. člena zakona o državljanstvu RS (ZDRS) tisti, kdor pridobi državljanstvo RS po 40. členu tega zakona, postane državljan R Slovenije z dnem, ko mu je vročena odločba o pridobitvi tega državljanstva.
V 1. odstavku 218. člena ZUP določeni rok dveh mesecev za izdajo odločbe na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti je instrukcijski rok, kar pomeni, da mora organ v določenem časovnem obdobju opraviti določeno dejanje v postopku. Če dejanja ne opravi v določenem roku, za organ ne nastanejo nobene škodljive posledice.
Po določbi 61. člena ZUS v upravnih sporih trpi vsaka stranka svoje stroške.
Za pravilno razsojo v tej pravdni zadevi je treba uporabiti 1. in 4. odstavek 399. člena zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Pogodbeni stranki (posameznika) ne moreta določiti pogodbenih obresti po višji obrestni meri, kot jo v kraju izpolnitve plačujejo banke za hranilne vloge na vpogled (1. odstavek 399. člena ZOR). ZOR določa tudi sankcijo za kršitev navedene določbe. Če stranki dogovorita večje obresti od dovoljenih, velja največja obrestna mera dovoljenih obresti (4. odstavek 399. člena ZOR). Navedeni določbi sta kogentne narave.
S tem pa ZOR ne posega v veljavnost posojilne pogodbe glede glavnice. Če ni drugih razlogov za njeno neveljavnost, je posojilna pogodba glede glavnice veljavna v celoti, glede obrestne mere pa le do višine, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled.
lastninska pravica - solastnina - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje
Sodišče druge stopnje je upoštevalo tožbeno podlago in lastninski režim skupnega premoženja, ki ga določa ZZZDR glede premoženja zakoncev, pridobljenega z delom v zakonski zvezi. Tožnico, ki se v reviziji zavzema za to, da bi moralo biti ugodeno zahtevku vsaj glede nje, pa je zatorej treba opozoriti, da je bil njen zahtevek pač zahtevek za ugotovitev lastninske pravice do ene polovice - in to kot solastnine s tožnikom. Ugoditev samo njenemu zahtevku bi ne pomenila nič drugega, kakor da bi bila solastnica sporne nepremičnine skupaj s tožencem. Za nastanek takega lastninskega stanja s priposestvovanjem (samo v njeno korist do ene idealne polovice na nepremičnimi, ki je sedaj toženčeva) seveda ni ponudila nobene podlage.
pritožba v nepravdnem postopku - odločitve o pritožbi - vrnitev zaplenjenega premoženja
Po določilu 3. odstavka 33. člena ZNP lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka, določenega v 3. odstavku 31. člena ZNP (ki določa, da je treba vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa), če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje glede na ugotovljeno procesnopravno situacijo pravilno uporabilo citirane predpise in utemeljeno zavrglo pritožbo revidenta. Izven dvoma je ugotovitev, da bi poseg v sklep sodišča prve stopnje prizadel pravice predlagatelja, ki je izrečno predlagal, da se pritožbi ne ugodi. Zato niso bile podane procesne predpostavke za to, da bi se upoštevala nepravočasna pritožba revidenta.
Pri individualizaciji odškodnine za tožničine telesne bolečine sta sodišči prve in druge stopnje pravilno upoštevali tudi okoliščino, da gre za otroka (tožnica je bila ob dogodku v devetem letu), vendar pa sta očitno prav tej okoliščini pripisali prevelik pomen. Tudi kar zadeva odškodnino za strah, je treba upoštevati otrokovo starost, na katero je pravilno opozorilo sodišče druge stopnje - da je namreč ml. tožnica zaradi svoje mladosti nezgodni dogodek močneje doživela in se zaradi tega tudi bolj prestrašila.