ZDoh člen 107, 107/1.ZUP člen 9, 9/2, 9/3, 209, 209/2, 209/3.
dohodnina - odpis davčnega dolga - obrazložitev odločbe
Akt, s katerim je tožena stranka odločila o tožnikovem zahtevku za odpis davčnega dolga, je po svoji vsebini odločba, ne glede na to, da ga je tožena stranka izdala v obliki sklepa. V upravnem postopku izdana odločba, s katero ni bilo ugodeno strankinemu zahtevku, pa mora biti obrazložena. Za odpis davčnega dolga so odločujoče socialne razmere zavezanca in število družinskih članov, za katere je zavezanec dolžan skrbeti (1. odstavek 107. člena ZDoh).
Program politične stranke ne sme biti protiustaven, temveč mora biti v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah ter s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
ZD člen 120, 120/3, 121, 121/1. ZPP (1977) člen 2, 2/1, 189.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere
Zakon sodišča ne pooblašča, da bi poseglo v takšno pogodbeno razmerje, ki je nastalo na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v pravdi, ki jo sproži preživljanec zato, ker preživljalec ne izpolnjuje obveznosti (tretji odstavek 120. člena ZD) ali ker je njuno razmerje tako omajano, da postane skupno življenje neznosno (drugi odstavek tega člena). Sodišče v takšnem primeru ugodi zahtevku ali ga zavrne. Lahko pa uredi sodišče razmerje med preživljalcem in preživljancem drugače, vendarle le ob pogoju, da so se razmere po sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju tako spremenile, da postane njena izpolnitev znatno otežena (prvi odstavek 121. člena ZD). Vendar tožena stranka spremenjenih razmer sploh ni zatrjevala in tudi ni postavila takšnega zahtevka z nasprotno tožbo (189.člen zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodna praksa je zavzela stališče, da se sprememba pogodbe zaradi spremenjenih razmer uveljavlja s tožbo, kar pomeni, da mora preživljalec v pravdi, ki jo začne preživljanec zaradi razveze pogodbe, postaviti tožbeni zahtevek za spremembo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in ni dovolj, da postavi samo ugovor ali, kot v obravnavanem primeru, le izrazi željo za spremembo.
V 204. členu ZUP je predpisano ravnanje pristojnih organov, ki odločajo o pravicah in obveznostih strank tudi v soglasju z drugim organom ali s pritrditvijo, dovoljenjem oziroma poprejšnjim mnenjem drugega organa. V vseh primerih takega odvisnega odločanja pa je predpisano, da mora biti obveznost pridobitve oziroma izdaje akcesornega akta pred odločitvijo pristojnega organa predpisana z zakonom. Ker akcesorni akt, ki ga je tožena stranka zahtevala, tožnica pa ne predložila, ni bil predpisan, je iz tega razloga tožena stranka neutemeljeno zavrnila tožničino zahtevo.
stranka v postopku - položaj stranke - predhodno vprašanje
V postopku lastninskega preoblikovanja podjetja ima položaj stranke za varstvo pravnih koristi v tem postopku oseba, ki izkaže lastništvo na nepremičnini, ki je predmet lastninjenja.
Oseba, ki v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja z darilno pogodbo, sklenjeno leta 1969, ki pa v zemljiški knjigi ni bila sprovedena, dokazuje lastništvo nepremičnine, ki se v bilanci vodi kot premoženje podjetja, v tem postopku nima položaja stranke. Obstoja ali neobstoja darilne pogodbe v tem postopku tudi ni mogoče šteti za predhodno vprašanje, ker rešitev tega vprašanja ni sestavni del dejanskega stanja v zadevi lastninskega preoblikovanja podjetja.
Če je tožena stranka sledila mnenju izvedenca, ne da bi to mnenje, katerega zaključek je med strankama sporen, kot dokaz ocenila in če v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla razlogov glede na oceno tega dokaza, zakaj je sledila mnenju izvedenca oziroma, zakaj je pritožbene navedbe zavezanca zavrnila, je s tem bistveno kršila temeljno načelo presoje dokazov (9. člen ZUP) in 2. odstavek 209. člena ZUP.
Po določbi 2. odstavka 389. člena CZ se v primeru, če se carina in druge uvozne davščine ne morejo izterjati od storilca prekrška, te lahko izterjajo od nepoštenega posestnika blaga. To pomeni, da je storilec prekrška prvi, ki pride v poštev od možnih carinskih zavezancev.
ZVojD člen 42.ZUP člen 125, 125/2.URS člen 46, 123.
civilno služenje vojaškega roka - ugovor vesti
ZVojD, ki je začel veljati 5.5.1991, je omogočil uveljavljanje pravice do ugovora vesti le tistim državljanom RS, ki so imeli nabor po 5.5.1991. Za tiste državljane RS, ki so opravili nabor pred tem datumom in niso služili vojaškega roka, pa je novela tega zakona (ZVojD-A), ki je začela veljati 7.1.1996, omogočila uveljavljanje tega ugovora najkasneje 15 dni po prejemu poziva na služenje vojaškega roka.
Dovoljenja za začasno prebivanje kljub izpolnjevanju razlogov iz 13. člena ZTuj ne more dobiti tujec, ki nima sredstev za preživljanje oz. prejema družinska skupnost, v kateri živi, le denarni dodatek od centra za socialno delo, ki zagotavlja materialno varnost le članom družine, katerim je izrecno namenjen (izvenzakonski partnerici in dvema otrokoma).
Okoliščina, da mestna skupščina s svojim aktom ni sprejela nove vrednosti točke za tekoče leto, ne more vplivati na obveznost zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v tem letu, ker je ta obveznost po zakonu trajna obveznost, namenjena urejanju stavbnega zemljišča.
Pristojni organ za notranje zadeve lahko odreče izdajo dovoljenja za nabavo orožja ali streliva, orožni list ali dovoljenje za posest orožja, če ugotovi, da ni opravičenih razlogov, da bi prosilec imel tako orožje, ker niso izkazane nikakršne okoliščine, ki bi kazale na ogroženost tožnikovega življenja in zdravja oziroma njegovega premoženja. Zgolj lastno tožnikovo zatrjevanje, da potrebuje orožje za osebno varnost, samo po sebi še ni podlaga za oceno, da obstoji za nabavo orožja upravičeni razlog.
Pogoja iz 2. odstavka 13. člena ZTuj, "da ima tujec v državi nepremično premoženje", že po ustavi (68. člen) v tem kontekstu ni mogoče razlagati ozko, torej, da ima na tem premoženju vpisano lastninsko pravico v javni knjigi.
pridobitev - državljan druge republike - rok za izdajo odločbe - stroški v upravnem sporu
Po določbi 15. člena zakona o državljanstvu RS (ZDRS) tisti, kdor pridobi državljanstvo RS po 40. členu tega zakona, postane državljan R Slovenije z dnem, ko mu je vročena odločba o pridobitvi tega državljanstva.
V 1. odstavku 218. člena ZUP določeni rok dveh mesecev za izdajo odločbe na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti je instrukcijski rok, kar pomeni, da mora organ v določenem časovnem obdobju opraviti določeno dejanje v postopku. Če dejanja ne opravi v določenem roku, za organ ne nastanejo nobene škodljive posledice.
Po določbi 61. člena ZUS v upravnih sporih trpi vsaka stranka svoje stroške.
lastninska pravica - solastnina - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje
Sodišče druge stopnje je upoštevalo tožbeno podlago in lastninski režim skupnega premoženja, ki ga določa ZZZDR glede premoženja zakoncev, pridobljenega z delom v zakonski zvezi. Tožnico, ki se v reviziji zavzema za to, da bi moralo biti ugodeno zahtevku vsaj glede nje, pa je zatorej treba opozoriti, da je bil njen zahtevek pač zahtevek za ugotovitev lastninske pravice do ene polovice - in to kot solastnine s tožnikom. Ugoditev samo njenemu zahtevku bi ne pomenila nič drugega, kakor da bi bila solastnica sporne nepremičnine skupaj s tožencem. Za nastanek takega lastninskega stanja s priposestvovanjem (samo v njeno korist do ene idealne polovice na nepremičnimi, ki je sedaj toženčeva) seveda ni ponudila nobene podlage.
Zaradi neutemeljenega pripora so bile tožniku prizadete temeljne pravice, kot so svoboda, dobro ime, čast in dostojanstvo. Njegove duševne bolečine so bile večje kot sicer v podobnih primerih, tako zaradi položaja, ki ga je imel kot upravni delavec, kot zaradi pred tem opravljanega dela pedagoga, ko je kot učitelj matematike in fizike vzgojil 18 generacij otrok. Celovita presoja vseh okoliščin tožnikovega primera utemeljuje zaključek, da je bilo z odmero odškodnine za duševne bolečine v višini 700.000,00 SIT pravilno uporabljeno materialno pravo, to je določilo 200. člena ZOR. Po tem določilu se upoštevajo pri odmeri odškodnine vse okoliščine posameznega primera, zlasti pa stopnja duševnih bolečin prizadetega (zaradi prestanega strahu, zaskrbljenosti, žalosti, užaljenosti na časti in dobrem imenu) in pomen dobrin, ki so bile prizadete, kot so ugled, čast, svoboda ter na drugi strani namen odškodnine za tako škodo, socialnoekonomske danosti časa in prostora ter tudi to, da odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom odškodnin.
pravice in dolžnosti zakoncev - preživljanje zakonca
Pri presoji preživninske sposobnosti je potrebno izhajati iz višine netto dohodkov (od katerih so že odštete vse z zakonom predpisane obveznosti), ker ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obveznostmi zavezanca, ki niso zvezane z njegovim lastnim preživljanjem. Med z zakonom predpisane odbitke sodi tudi obvezno zdravstveno zavarovanje.
Sklep o začasni odredbi sodišča, da se investitorjem dovoljuje prosta uporaba poti prek njih nepremičnin do parcele, ki je predmet lokacijskega dovoljenja, je v lokacijskem postopku dokaz, da ima investitor zagotovljen ustrezen dostop.