ZDen člen 63, 63/3.ZDRS člen 29, 39.ZUP člen 8, 137, 143, 242.
ugotovitev državljanstva
Upravna organa morata z vsemi dokazili presoditi dejstvo, da je tožnik v letu 1945 pred odhodom v tujino postal polnoleten in tako ni mogel avtomatično glede narodnosti slediti svojemu očetu kot mu je sledil, ko je bil še mladoleten.
Če davčni zavezanec, ki proda reprodukcijski material, ki ga je nabavil brez plačila prometnega davka, kupcu, ki ni registriran za opravljanje proizvodne dejavnosti, ne da bi obračunal davek od prometa proizvodov s pripadajočimi obrestmi, je davčnemu zavezancu utemeljeno naloženo plačilo davka z odločbo upravnega organa.
ZRS člen 70. Ustava SRS (1974) člen 248.ZOR člen 154. ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 332/1-5, 333.
odgovornost države za delo sodstva - odškodninska odgovornost za pravilno uporabo materialnih predpisov
Za odločitev o odškodninski odgovornosti države za delo sodišča v tej pravdni zadevi je treba uporabiti 70. člen (v času nastanka očitanega škodnega dogodka veljavnega) zakona o rednih sodiščih (Ur.l. SRS, št. 10/77-8/90, v nadaljevanju ZRS), ki je temeljil na 248. členu tedanje ustave SRS ter splošna načela o odškodninski odgovornosti po zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Pri tem je treba pri presoji nepravilnega in nezakonitega dela sodnika izhajati iz pravil stroke, tj. pravil za opravljanje sodniške službe. Delo sodnika ima svoje značilnosti, ki so pogojene z naravo njegovega dela. Sodnik mora soditi po ustavi in zakonu, in sicer neodvisno in nepristransko. Narava sodnikovega dela je takšna, da je v vsakem konkretnem primeru mogoče pravne norme ali dejansko stanje razlagati različno. V skladu s tem pravni sistem obravnava tudi njegove napake. Pravni sistem upošteva dejstvo, da sodišče dokončno uredi sporna razmerja med strankami (da je sodba "zakon" za stranke) šele s pravnomočnostjo. Zato še pred pravnomočnostjo odločbe omogoča ponoven preizkus že sprejete odločitve na višji stopnji, da bi se morebitne sodne napake pred nižjim sodiščem odpravile in bi bila sprejeta pravilna končna odločitev. Sistem je zgrajen tako, da je do pravnomočnosti (s pritožbo) mogoče uveljavljati vse napake, nekatere pa še po pravnomočnosti sodbe (z izrednimi pravnimi sredstvi). Sodba ne postane pravnomočna, dokler ni izčrpana pritožba oziroma dokler ne poteče rok zanjo (333. člen ZPP). Če je nato izdana sodba, ki napake odpravlja, in ta postane pravnomočna, je s tem praviloma sanirano tudi prejšnje nepravilno delo sodnika, ki je sodeloval v procesu sojenja. Zgolj dejstvo, da je sodnik drugače razlagal pravno normo kot višje sodišče, zato samo po sebi še ni temelj za odškodninsko odgovornost države za delo sodstva. Enako velja v obratnem primeru, ko višje sodišče drugače razlaga pravno normo kot nižje sodišče. Država zato praviloma ne odgovarja za delo sodstva, če je prišlo do zmotne uporabe pravne norme v nepravnomočni sodni odločbi.
pravice na delih stavb - etažna lastnina - priposestvovanje
V ugotovljeni dejanski situaciji (zlasti upoštevaje funkcionalno namembnost prizidka po posameznih etažah) in pravni situaciji (prvotno enotno lastništvo obeh stanovanjskih stavb in povezovalnega trakta - prizidka med njima, poznejše različno lastništvo obeh stanovanjskih hiš) splošna omejitev pravnega prometa z deli stavb (na stanovanja in poslovne prostore) ni mogla pomeniti, da je bil glede take zaključene gradbene enote, za kakršno gre v tej zadevi (kleti s posebnim vhodom), izključen pogodbeni prenos lastninske pravice z lastnika ene stanovanjske hiše na lastnika druge stanovanjske hiše, med katerima je (obe hiši povezujoči) prizidek, v katerem je ta zaključena gradbena enota. Čim pa je taka pravna presoja revizijskega sodišča glede možnosti takega pravnega prometa, je seveda jasno, da ni bilo izključeno niti toženčevo priposestvovanje spornega kletnega prostora na škodo tožnika oz. njegovega lastninskega prednika.
Pri individualizaciji odškodnine za tožničine telesne bolečine sta sodišči prve in druge stopnje pravilno upoštevali tudi okoliščino, da gre za otroka (tožnica je bila ob dogodku v devetem letu), vendar pa sta očitno prav tej okoliščini pripisali prevelik pomen. Tudi kar zadeva odškodnino za strah, je treba upoštevati otrokovo starost, na katero je pravilno opozorilo sodišče druge stopnje - da je namreč ml. tožnica zaradi svoje mladosti nezgodni dogodek močneje doživela in se zaradi tega tudi bolj prestrašila.
V postopku komasacije se lahko na komasacijskem območju ustanovijo nove poti, stare pa ukinejo, če niso potrebne glede na novo razdelitev zemljišč, zato komasacijski upravičenec v postopku ne more uspeti z ugovorom, da se je ukinila pot, ki je bila javno dobro.
pritožba v nepravdnem postopku - odločitve o pritožbi - vrnitev zaplenjenega premoženja
Po določilu 3. odstavka 33. člena ZNP lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka, določenega v 3. odstavku 31. člena ZNP (ki določa, da je treba vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa), če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje glede na ugotovljeno procesnopravno situacijo pravilno uporabilo citirane predpise in utemeljeno zavrglo pritožbo revidenta. Izven dvoma je ugotovitev, da bi poseg v sklep sodišča prve stopnje prizadel pravice predlagatelja, ki je izrečno predlagal, da se pritožbi ne ugodi. Zato niso bile podane procesne predpostavke za to, da bi se upoštevala nepravočasna pritožba revidenta.
Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da obstajajo posebne okoliščine (obdolženčeva predkaznovanost in dogovarjanje za nadaljnjo prodajo večje količine mamil), ki opravičujejo bojazen, da bi utegnil obdolženec na prostosti kazniva dejanja ponavljati, vendar pa ni določno povedano, ali obstaja pri obdolžencu nevarnost ponovitve premoženjskih deliktov ali glede trgovine z mamili, kar je prav tako pomembno zaradi presoje sorazmernosti med posegom v obdolženčevo pravico do osebne svobode in pravico drugih do njihove varnosti.
Stanovalci stavbe, ki meji z objektom, ki je predmet lokacijskega postopka za spremembo namembnosti tega objekta, ne morejo v tem postopku uspešno uveljavljati svojih potreb po parkirnih prostorih na funkcionalnem zemljišču, ki po zazidalnem načrtu in odločbi upravnega organa pripada objektu, katerega namembnost se spreminja, pa čeprav so pred tem neovirano uporabljali tudi parkirišče na tem zemljišču.
Za pravilno razsojo v tej pravdni zadevi je treba uporabiti 1. in 4. odstavek 399. člena zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Pogodbeni stranki (posameznika) ne moreta določiti pogodbenih obresti po višji obrestni meri, kot jo v kraju izpolnitve plačujejo banke za hranilne vloge na vpogled (1. odstavek 399. člena ZOR). ZOR določa tudi sankcijo za kršitev navedene določbe. Če stranki dogovorita večje obresti od dovoljenih, velja največja obrestna mera dovoljenih obresti (4. odstavek 399. člena ZOR). Navedeni določbi sta kogentne narave.
S tem pa ZOR ne posega v veljavnost posojilne pogodbe glede glavnice. Če ni drugih razlogov za njeno neveljavnost, je posojilna pogodba glede glavnice veljavna v celoti, glede obrestne mere pa le do višine, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled.
delovno razmerje pri delodajalcih - negmotna škoda -strah - zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Pri delavcu, ki je utrpel raztrganino vrha sredinca in odprt prelom nohtnega izrastka ni pravne in ne dejanske podlage za odškodnino za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
sodni postopek - izredna pravna sredstva - revizija - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
V reviziji je dovoljeno navajati nova dejstva samo, če se nanašajo na upoštevne procesne kršitve (člen 387. ZPP), ne pa tudi na dejansko podlago pravnomočne sodbe. Zato so nove tožničine dejanske navedbe v reviziji (v zvezi z izvolitvijo oziroma neizvolitvijo M.T. kot zunanjega člana disciplinske komisije tožene stranke) neupoštevne. Ničesar pri tem ne spremeni okoliščina, da je tožnica v ugovoru zoper odločbo disciplinske komisije grajala sestavo disciplinske komisije. To dejstvo (saj gre za dejansko in ne pravno vprašanje) bi morala skladno določilu 6. odstavka 23. člena takrat veljavnega zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74) zatrjevati med sodnim postopkom, najkasneje pa v pritožbi (1. odstavek 352. člena ZPP) in za njegovo ugotovitev predlagati dokaze. Tega pa ni storila, zato je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje (2. odst. 385. čl.).
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - obnova postopka po ZSZD - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Tožnik v reviziji vsebinsko ni opredelil kršitev, ki jih je sicer formalno navedel, zato je sodišče ob upoštevanju določb 73. člena ZDSS, revizijo kot neutemeljeno zavrnilo po določbi 393. člena ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja
Ker je tožnik odklonil podpis izjave, da sprejema samoupravni sporazum, mu je delovno razmerje prenehalo zakonito, in to kljub napakam v formularju izjave (na primer napačno citiran zakonski člen), na katere tožnik sicer pravilno opozarja.
delovno razmerje pri delodajalcih - sklenitev delovnega razmerja - kolektivna pogodba med delavci in samostojnimi obrtniki
Ko ima delavec po kolektivni pogodbi o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur. l. SRS, št. 18/89) prednostno pravico o zaposlitvi, ga mora obrtnik, ki nadaljuje dejavnost, na to opozoriti, in delavec ni dolžan dati posebne vloge za sklenitev delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizija - pravni interes
Revizijsko sodišče je revizijo zavrglo kot nedovoljeno, ker tožnik ni imel zanjo pravnega interesa. Po opravljenem likvidacijskem postopku je bila organizacija, v kateri mu je bil pravnomočno izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja izbrisana iz registra. Republika Slovenija in njena ministrstva niso imela zveze z organizacijo, Sklad za razvoj RS pa tudi, če je dobil ostanek premoženja organizacije ni v eventualnem postopku odgovoren za plačilo odškodnine, ker je enoletni zakonski rok za uveljavljanje terjatev že potekel.
izredna pravna sredstva - revizija - zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do pritožbe - družbeni pravobranilec samoupravljanja
Zoper odločbo, s katero je sodišče prve stopnje potrdilo sporazum med strankama, je vložila toženka pritožbo, v kateri je navajala, da ni zavezana za plačilo določenih zneskov, razen tega pa je v odločbo delno napačno povzeta vsebina sporazuma med tožnico in organizacijo, ki je prevzela obveznosti toženke. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrglo, ker ima zoper odločbo pravico do pritožbe le družbeni pravobranilec samoupravljanja. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo, ker ima toženka pravico izpodbijati tako odločbo le s tožbo, pristojni javni tožilec pa z zahtevo za varstvo zakonitosti.
pridobitev stanovanjskih pravic - odločba o dodelitvi stanovanja - nezakonita vselitev - vojaška stanovanja
Toženec ni dokazal, da se je v sporno stanovanje vselil v skladu s tedaj veljavnim zakonom o stanovanjskih razmerjih. Stanovanje mu tedaj ni bilo dodeljeno, zato ni pridobil stanovanjske pravice (10. in 35.čl. zakona o stanovanjskih razmerjih). Zato ni točna revizijska trditev, da se toženec ni vselil nezakonito. Do uveljavitve stanovanjskega zakona (19.10.1991) nista potekli dve leti, ko bi zaradi neaktivnosti stanodajalca toženec lahko pridobil stanovanjsko zaščito (50.čl. zakona o stanovanjskih razmerjih).
ZLPP člen 48a, 50, 50/1. ZPP (1977) člen 230, 230/1, 230/2, 230/3.
revizijski postopek - dokazno breme
Za odpravljanje oškodovanj družbene lastnine predvideva ZLPP od izdaje revizijskega poročila dalje dvoje različnih postopkov. Če izhaja iz poročila revizijskega organa, da je do oškodovanja prišlo na kakšnega od načinov iz 48.a člena ZLPP, vodi nadaljnji postopek revizijski organ sam (1. in 2. odst. 48.b člena ZLPP). Če pa izhaja iz poročila, da do oškodovanja družbene lastnine ni prišlo na kakšnega od načinov iz 48.a člena ZLPP, pa revizijski organ ne more ukrepati sam, ampak mora ravnati tako, kot to določa 1. odst. 50. člena ZLPP. Nadaljnje ukrepanje za odpravo oškodovanja družbenega premoženja je samo v pristojnosti Družbenega pravobranilca Republike Slovenije.
Plačilo premij za osebno zavarovanje ni dejanje iz 10. točke 48.a člena ZLPP.
Revizijsko poročilo je javna listina. To pomeni, da se za dejstva, ugotovljena v njej, šteje, da so resnična, če se ne dokaže nasprotno.
upravičenci do denacionalizacije - premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti
Glede na namen ZDen - odpraviti krivice, pomeni njegov 5. člen širšo podlago za presojo, ali je prešlo premoženje v državno last zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti, kakor v primeru izpodbijanja pravnih poslov bodisi po takrat veljavnih pravnih pravilih (paragrafi 869 do 871 občega državljanskega zakonika) oziroma po sedanjih predpisih (60. do 65. člen ZOR), na kar slednje se očitno opira izpodbijana odločba. Zato je v takšnih primerih nujna širša analiza konkretnega ravnanja strank pri sklenitvi pravnega posla kakor tudi takratnih družbenih razmer in razmer, v kakršnih je živel prejšnji lastnik, ter medsebojni vpliv vseh teh dejavnikov.