V postopku komasacije se lahko na komasacijskem območju ustanovijo nove poti, stare pa ukinejo, če niso potrebne glede na novo razdelitev zemljišč, zato komasacijski upravičenec v postopku ne more uspeti z ugovorom, da se je ukinila pot, ki je bila javno dobro.
pravice in dolžnosti zakoncev - preživljanje zakonca
Pri presoji preživninske sposobnosti je potrebno izhajati iz višine netto dohodkov (od katerih so že odštete vse z zakonom predpisane obveznosti), ker ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obveznostmi zavezanca, ki niso zvezane z njegovim lastnim preživljanjem. Med z zakonom predpisane odbitke sodi tudi obvezno zdravstveno zavarovanje.
ZRS člen 70. Ustava SRS (1974) člen 248.ZOR člen 154. ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 332/1-5, 333.
odgovornost države za delo sodstva - odškodninska odgovornost za pravilno uporabo materialnih predpisov
Za odločitev o odškodninski odgovornosti države za delo sodišča v tej pravdni zadevi je treba uporabiti 70. člen (v času nastanka očitanega škodnega dogodka veljavnega) zakona o rednih sodiščih (Ur.l. SRS, št. 10/77-8/90, v nadaljevanju ZRS), ki je temeljil na 248. členu tedanje ustave SRS ter splošna načela o odškodninski odgovornosti po zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Pri tem je treba pri presoji nepravilnega in nezakonitega dela sodnika izhajati iz pravil stroke, tj. pravil za opravljanje sodniške službe. Delo sodnika ima svoje značilnosti, ki so pogojene z naravo njegovega dela. Sodnik mora soditi po ustavi in zakonu, in sicer neodvisno in nepristransko. Narava sodnikovega dela je takšna, da je v vsakem konkretnem primeru mogoče pravne norme ali dejansko stanje razlagati različno. V skladu s tem pravni sistem obravnava tudi njegove napake. Pravni sistem upošteva dejstvo, da sodišče dokončno uredi sporna razmerja med strankami (da je sodba "zakon" za stranke) šele s pravnomočnostjo. Zato še pred pravnomočnostjo odločbe omogoča ponoven preizkus že sprejete odločitve na višji stopnji, da bi se morebitne sodne napake pred nižjim sodiščem odpravile in bi bila sprejeta pravilna končna odločitev. Sistem je zgrajen tako, da je do pravnomočnosti (s pritožbo) mogoče uveljavljati vse napake, nekatere pa še po pravnomočnosti sodbe (z izrednimi pravnimi sredstvi). Sodba ne postane pravnomočna, dokler ni izčrpana pritožba oziroma dokler ne poteče rok zanjo (333. člen ZPP). Če je nato izdana sodba, ki napake odpravlja, in ta postane pravnomočna, je s tem praviloma sanirano tudi prejšnje nepravilno delo sodnika, ki je sodeloval v procesu sojenja. Zgolj dejstvo, da je sodnik drugače razlagal pravno normo kot višje sodišče, zato samo po sebi še ni temelj za odškodninsko odgovornost države za delo sodstva. Enako velja v obratnem primeru, ko višje sodišče drugače razlaga pravno normo kot nižje sodišče. Država zato praviloma ne odgovarja za delo sodstva, če je prišlo do zmotne uporabe pravne norme v nepravnomočni sodni odločbi.
Sklep o začasni odredbi sodišča, da se investitorjem dovoljuje prosta uporaba poti prek njih nepremičnin do parcele, ki je predmet lokacijskega dovoljenja, je v lokacijskem postopku dokaz, da ima investitor zagotovljen ustrezen dostop.
Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da obstajajo posebne okoliščine (obdolženčeva predkaznovanost in dogovarjanje za nadaljnjo prodajo večje količine mamil), ki opravičujejo bojazen, da bi utegnil obdolženec na prostosti kazniva dejanja ponavljati, vendar pa ni določno povedano, ali obstaja pri obdolžencu nevarnost ponovitve premoženjskih deliktov ali glede trgovine z mamili, kar je prav tako pomembno zaradi presoje sorazmernosti med posegom v obdolženčevo pravico do osebne svobode in pravico drugih do njihove varnosti.
pravice na delih stavb - etažna lastnina - priposestvovanje
V ugotovljeni dejanski situaciji (zlasti upoštevaje funkcionalno namembnost prizidka po posameznih etažah) in pravni situaciji (prvotno enotno lastništvo obeh stanovanjskih stavb in povezovalnega trakta - prizidka med njima, poznejše različno lastništvo obeh stanovanjskih hiš) splošna omejitev pravnega prometa z deli stavb (na stanovanja in poslovne prostore) ni mogla pomeniti, da je bil glede take zaključene gradbene enote, za kakršno gre v tej zadevi (kleti s posebnim vhodom), izključen pogodbeni prenos lastninske pravice z lastnika ene stanovanjske hiše na lastnika druge stanovanjske hiše, med katerima je (obe hiši povezujoči) prizidek, v katerem je ta zaključena gradbena enota. Čim pa je taka pravna presoja revizijskega sodišča glede možnosti takega pravnega prometa, je seveda jasno, da ni bilo izključeno niti toženčevo priposestvovanje spornega kletnega prostora na škodo tožnika oz. njegovega lastninskega prednika.
Stanovalci stavbe, ki meji z objektom, ki je predmet lokacijskega postopka za spremembo namembnosti tega objekta, ne morejo v tem postopku uspešno uveljavljati svojih potreb po parkirnih prostorih na funkcionalnem zemljišču, ki po zazidalnem načrtu in odločbi upravnega organa pripada objektu, katerega namembnost se spreminja, pa čeprav so pred tem neovirano uporabljali tudi parkirišče na tem zemljišču.
ZDen člen 63, 63/3.ZDRS člen 29, 39.ZUP člen 8, 137, 143, 242.
ugotovitev državljanstva
Upravna organa morata z vsemi dokazili presoditi dejstvo, da je tožnik v letu 1945 pred odhodom v tujino postal polnoleten in tako ni mogel avtomatično glede narodnosti slediti svojemu očetu kot mu je sledil, ko je bil še mladoleten.
Pogoja iz 2. odstavka 13. člena ZTuj, "da ima tujec v državi nepremično premoženje", že po ustavi (68. člen) v tem kontekstu ni mogoče razlagati ozko, torej, da ima na tem premoženju vpisano lastninsko pravico v javni knjigi.
Zaradi neutemeljenega pripora so bile tožniku prizadete temeljne pravice, kot so svoboda, dobro ime, čast in dostojanstvo. Njegove duševne bolečine so bile večje kot sicer v podobnih primerih, tako zaradi položaja, ki ga je imel kot upravni delavec, kot zaradi pred tem opravljanega dela pedagoga, ko je kot učitelj matematike in fizike vzgojil 18 generacij otrok. Celovita presoja vseh okoliščin tožnikovega primera utemeljuje zaključek, da je bilo z odmero odškodnine za duševne bolečine v višini 700.000,00 SIT pravilno uporabljeno materialno pravo, to je določilo 200. člena ZOR. Po tem določilu se upoštevajo pri odmeri odškodnine vse okoliščine posameznega primera, zlasti pa stopnja duševnih bolečin prizadetega (zaradi prestanega strahu, zaskrbljenosti, žalosti, užaljenosti na časti in dobrem imenu) in pomen dobrin, ki so bile prizadete, kot so ugled, čast, svoboda ter na drugi strani namen odškodnine za tako škodo, socialnoekonomske danosti časa in prostora ter tudi to, da odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom odškodnin.
izredna pravna sredstva - revizija - zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do pritožbe - družbeni pravobranilec samoupravljanja
Zoper odločbo, s katero je sodišče prve stopnje potrdilo sporazum med strankama, je vložila toženka pritožbo, v kateri je navajala, da ni zavezana za plačilo določenih zneskov, razen tega pa je v odločbo delno napačno povzeta vsebina sporazuma med tožnico in organizacijo, ki je prevzela obveznosti toženke. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrglo, ker ima zoper odločbo pravico do pritožbe le družbeni pravobranilec samoupravljanja. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo, ker ima toženka pravico izpodbijati tako odločbo le s tožbo, pristojni javni tožilec pa z zahtevo za varstvo zakonitosti.
sodni postopek - izredna pravna sredstva - revizija - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
V reviziji je dovoljeno navajati nova dejstva samo, če se nanašajo na upoštevne procesne kršitve (člen 387. ZPP), ne pa tudi na dejansko podlago pravnomočne sodbe. Zato so nove tožničine dejanske navedbe v reviziji (v zvezi z izvolitvijo oziroma neizvolitvijo M.T. kot zunanjega člana disciplinske komisije tožene stranke) neupoštevne. Ničesar pri tem ne spremeni okoliščina, da je tožnica v ugovoru zoper odločbo disciplinske komisije grajala sestavo disciplinske komisije. To dejstvo (saj gre za dejansko in ne pravno vprašanje) bi morala skladno določilu 6. odstavka 23. člena takrat veljavnega zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74) zatrjevati med sodnim postopkom, najkasneje pa v pritožbi (1. odstavek 352. člena ZPP) in za njegovo ugotovitev predlagati dokaze. Tega pa ni storila, zato je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje (2. odst. 385. čl.).
delovno razmerje pri delodajalcih - sklenitev delovnega razmerja - kolektivna pogodba med delavci in samostojnimi obrtniki
Ko ima delavec po kolektivni pogodbi o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur. l. SRS, št. 18/89) prednostno pravico o zaposlitvi, ga mora obrtnik, ki nadaljuje dejavnost, na to opozoriti, in delavec ni dolžan dati posebne vloge za sklenitev delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcih - negmotna škoda -strah - zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Pri delavcu, ki je utrpel raztrganino vrha sredinca in odprt prelom nohtnega izrastka ni pravne in ne dejanske podlage za odškodnino za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - obnova postopka po ZSZD - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Tožnik v reviziji vsebinsko ni opredelil kršitev, ki jih je sicer formalno navedel, zato je sodišče ob upoštevanju določb 73. člena ZDSS, revizijo kot neutemeljeno zavrnilo po določbi 393. člena ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizija - pravni interes
Revizijsko sodišče je revizijo zavrglo kot nedovoljeno, ker tožnik ni imel zanjo pravnega interesa. Po opravljenem likvidacijskem postopku je bila organizacija, v kateri mu je bil pravnomočno izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja izbrisana iz registra. Republika Slovenija in njena ministrstva niso imela zveze z organizacijo, Sklad za razvoj RS pa tudi, če je dobil ostanek premoženja organizacije ni v eventualnem postopku odgovoren za plačilo odškodnine, ker je enoletni zakonski rok za uveljavljanje terjatev že potekel.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja
Ker je tožnik odklonil podpis izjave, da sprejema samoupravni sporazum, mu je delovno razmerje prenehalo zakonito, in to kljub napakam v formularju izjave (na primer napačno citiran zakonski člen), na katere tožnik sicer pravilno opozarja.
ukrep določitve cene - odgovornost države za škodo
Če so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 6. člena Zakona o cenah za določitev nadomestila, ker z ukrepom določena cena ne pokriva niti stroškov enostavne reprodukcije, vlada pa tega ne stori, se pravi ne opravi te svoje dolžnosti, ne more biti s tem rešena odškodninske odgovornosti, saj država odgovarja tudi za delo svojih organov, kot to izhaja iz določila 25. člena ustave Republike Slovenije.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Za dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti izpolnjene predpostavke, ki jih določa zakon. Med temi pa je tudi zadostna vrednost spornega predmeta, ki v tej zadevi ni bila določena. Zato revizija ni dovoljena.
Tožnica meni, da zastaralni rok ni začel teči pred letom 1987, ko je izvedela, da je toženec lastnik nepremičnine, v katero je investirala. To stališče ni utemeljeno. Tožnica je investirala v nepremičnino, ki jo je imela v najemu. Najemodajalec in s tem lastnik, ji je bil znan. Okoliščina, da je prvotni najemodajalec umrl, na tek zastaranja ne vpliva, kajti v zastaranje se všteje tudi čas, ki je pretekel v prid dolžnikovim prednikom (4. člen zakona o zastaranju terjatev, enako zdaj 363.čl. zakona o obligacijskih razmerjih). Na podlagi te določbe se toženec lahko utemeljeno sklicuje na čas, ki je tekel v korist njegovemu pravnemu predniku.