pristojnost - pristojnost za odločanje v kolektivnih delovnih sporih
Neodvajanje denarja, katerega pobiranje je sicer res bilo dogovorjeno s splošno kolektivno pogodbo, ni ena od pristojnosti, ki jih ima sindikat v zvezi z delovnimi razmerji. Po določbi drugega odstavka 31. člena SKPG je dolžan direktor in strokovne službe v skladu z zakonom zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja. To so obenem tudi tiste pristojnosti, ki jih ima sindikat v zvezi z delovnimi razmerji.
Tudi ne gre za spor, ki bi ga lahko obravnavali kot kolektivni delovni spor po 1. točki 6. člena ZDSS, ki določa pristojnost delovnih sodišč v sporih med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami o obstoju ali neobstoju kolektivne pogodbe in o njenem izvrševanju. Med strankami ni spora o tem, da mora prvotožena stranka zagotoviti tožečima strankama tehnično izvedbo obračuna in plačevanje članarine sindikatom za člane sindikata, kot to določa 4. alinea prvega odstavka 34. člena SKPG. Samo, če bi bilo sporno izvajanje te določbe, v smislu, da prvotožena stranka ne bi bila pripravljena zagotoviti zahtevane tehnične izvedbe, bi bil spor, ki bi sledil, kolektivni delovni spor, kot ga določa 1. točka 6. člena ZDSS. V tem primeru pa ni sporno izvajanje določil kolektivne pogodbe, ampak je začet spor zato, ker tožena stranka tožečima strankama ni izplačala denarja, ki je bil že odtegnjen od delavskih plač in v osnovi namenjen kot plačilo sindikalne članarine.
Zato spor med strankami, po mnenju sodišča, ne izvira iz neizvrševanja določil SKPG in spor ni kolektivni delovni spor, ampak gre za spor iz civilno pravnega razmerja med pravdnima strankama, v katerem je za odločanje stvarno pristojno sodišče, ki odloča v civilnih sporih, ne pa specializirano delovno sodišče, ki odloča v kolektivnih delovnih sporih.
Tožnica meni, da zastaralni rok ni začel teči pred letom 1987, ko je izvedela, da je toženec lastnik nepremičnine, v katero je investirala. To stališče ni utemeljeno. Tožnica je investirala v nepremičnino, ki jo je imela v najemu. Najemodajalec in s tem lastnik, ji je bil znan. Okoliščina, da je prvotni najemodajalec umrl, na tek zastaranja ne vpliva, kajti v zastaranje se všteje tudi čas, ki je pretekel v prid dolžnikovim prednikom (4. člen zakona o zastaranju terjatev, enako zdaj 363.čl. zakona o obligacijskih razmerjih). Na podlagi te določbe se toženec lahko utemeljeno sklicuje na čas, ki je tekel v korist njegovemu pravnemu predniku.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Za dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti izpolnjene predpostavke, ki jih določa zakon. Med temi pa je tudi zadostna vrednost spornega predmeta, ki v tej zadevi ni bila določena. Zato revizija ni dovoljena.
delovno razmerje pri delodajalcih - sklenitev delovnega razmerja - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča je Vrhovno sodišče RS zavrnilo. Tožnik je navajal, da sodišču, pri katerem je vložil tožbo, ne zaupa. Predlog je bil zavrnjen, ker se postopek pri drugem sodišču ne bi lažje opravil, pa tudi drugi tehtni razlogi niso podani. Za varstvo svojih pravic lahko uporabi druge zakonske ukrepe.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov ( Ur.l. RS št. 55/92) je v 9. členu spremenil zneske iz drugega in tretjega odstavka 382. čl. zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) tako, da od 5.12.1992 dalje revizija ni dovoljena, če v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek glasi na denarno terjatev, vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 Sit.
Firma gospodarske družbe se mora jasno razlikovati od firm drugih družb tako, da pri povprečnem kupcu ne more priti do zamenjave. Zato ni dopustna uporaba fantazijskega dodatka v firmi "Fructa", če je že pred tem bil registriran v drugi firmi dodatek "Fructal".
ukrep določitve cene - odgovornost države za škodo
Če so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 6. člena Zakona o cenah za določitev nadomestila, ker z ukrepom določena cena ne pokriva niti stroškov enostavne reprodukcije, vlada pa tega ne stori, se pravi ne opravi te svoje dolžnosti, ne more biti s tem rešena odškodninske odgovornosti, saj država odgovarja tudi za delo svojih organov, kot to izhaja iz določila 25. člena ustave Republike Slovenije.
ZRPPN člen 1, 2, 16, 20, 23, 23/1, 26, 26/2, 26/3, 50 51, 59.ZOR člen 133, 135, 135/1, 210, 210/4.
pogodba namesto razlastitve - razlastitveni postopek - neizvršitev pripravljalnih del - vzpostavitev prejšnjega lastninskega stanja - zastaralni rok za vložitev tožbe
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve je povsem specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine ali omejitev lastninske ali kakšne druge pravice na njej (1. in 2. člen ZRPPN). Takšna pogodba vsebuje oziroma nadomešča odločbo o razlastitvi (prvi odstavek 23. člena ZRPPN) in sporazum o odškodnini (50. člen ZRPPN) oziroma sodno odločbo o njej (51. člen ZRPPN). Nadaljnja značilnost takšne pogodbe da praviloma ni sad svobodne odločitve (16. člen ZOR), zlasti enega pogodbenika, ker mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa (16. člen ZRPPN) grozi razlastitev nepremičnine (20. člen ZRPPN). Pri pogodbi, sklenjeni namesto razlastitve (ki je ZRPPN niti ne opredeljuje kot prodajne), je njena podlaga ureditev javnopravnega razmerja, medtem ko je pri "navadni" prodajni pogodbi podlaga doseči zamenjavo stvari za denar, se pravi blagovno-denarno razmerje. Že iz naštetih okoliščin izhaja, da je potrebno pri pravni presoji pogodbe namesto razlastitve in njenih učinkov uporabiti določbe ZRPPN kot specialen predpis v razmerju do splošnih predpisov. Seveda velja to za tista njena razmerja, ki jih ureja ZRPPN, medtem ko je potrebno za druga in so obligacijskopravne narave, poseči po predpisih, ki urejajo prodajo in njene učinke.
V primeru pogodbe namesto razlastitvene odločbe je potrebno uporabiti analogno določbe 26. člena ZRPPN, kar zadeva obveznost vrnitve stvari. Prav po slednjem se tudi razkriva specifičnost ureditve takšnega razmerja v ZRPPN v primerjavi z ZOR, saj prvi omogoča vrnitev stvari v primeru, ko v dveh letih razlastitveni upravičenec ne stori niti pripravljalnih del v skladu z namenom razlastitve, ko torej še ni gotovo, da se bo omenjeni namen sploh izjalovil, medtem ko je po obligacijskem pravu šele izjalovljena podlaga razlog za vrnitveni zahtevek (četrti odstavek 210. člena ZOR). Za tu sporno vprašanje je torej potrebno uporabiti določbe ZRPPN kot specialnega predpisa.
Če so politični in vojni dogodki ob koncu prvega polletja 1991 predstavljali za toženca spremenjene okoliščine, zaradi katerih je bilo bistveno oteženo izpolnjevanje njegovih obveznosti iz pogodbenega razmerja, potem bi bil lahko toženec zahteval v skladu z določilom 1. odstavka 133. člena ZOR samo razvezo pogodbe ne pa njene spremembe na ustrezno znižanje najemnine.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe
Določba drugega odst. 148.čl. stanovanjskega zakona daje pravico lastniku, da pod določenimi pogoji odkloni sklenitev prodajne pogodbe. To pravico ima lastnik nasproti vsakomur, ki bi bil sicer na podlagi 117.čl. upravičen zahtevati sklenitev pogodbe.
SZ člen 111, 112, 113, 114, 117, 117/5, 123, 128, 128/4, 148, 148/4.ZOR člen 183.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - zapadlost zahteve za odkup - rok za uveljavljanje zahteve za odkup - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe
V 128. členu SZ je res določeno, da odloča v primeru spora o upravičenosti zavrnitve sklenitve prodajne pogodbe v postopku za privatizacijo stanovanj sodišče v pravdnem postopku (tretji odstavek tega člena) in da postopek sproži prejšnji imetnik stanovanjske pravice v petnajstih dneh po zavrnitvi (četrti odstavek). Vendar pri slednjem ne gre za prekluzivni, marveč le za instrukcijski rok.
ZOR člen 557. ODZ paragraf 1175, 1185, 1193, 1215.
pogodba o skupnosti imovine - družbena pogodba - nastanek pridobitne družbe - sodelovanje - delitev dobička - delitev družbene imovine - posojilna pogodba
Pravna pravila občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ) urejajo družbeno pogodbo v par. 1175 - 1215. Zanjo je bistven dogovor o združitvi dela in/ali sredstev v skupno korist. Dobiček se razdeli po razmerju prispevka (vložka) vsakega družbenika (pravno pravilo 1193 ODZ). Enako velja tudi za prispevke (vložke). V dvomu se domneva, da gre za sodelovanje po enakih delih (pravno pravilo 1185 ODZ). To pomeni, da je za veljavnost družbene pogodbe dovolj, da se stranki združita zaradi doseganja določene premoženjske koristi. Če v pogodbi ne določita višine prispevkov, se šteje, da so enaki, če ne določita, kako se deli ta dobiček in izguba, velja enako.
Če je bila družbena pogodba med strankama sklenjena, za pravno razmerje med njima ni pomembno, v čigavo končno korist jo je tožnik sklenil.
obstoj pravde - litispendenca - pristojnost slovenskega sodišča - prekinitev postopka, ki teče pred tujim sodiščem
Ob ugotovitvi, da teče spor o istem zahtevku in med istima strankama pred tujim sodiščem, bi bilo treba upoštevati določbo 80. člena Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 43/82), ki se uporablja na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona, in po kateri je lahko spor pred tujim sodiščem ob določenih pogojih le podlaga za prekinitev postopka, ni pa mogoče iz tega razloga zavreči tožbe.
Pavšalni tožbeni ugovori brez navajanja konkretnih kršitev pravic in konkretnega dela, ki ga tožnik ne more opravljati, sodišču ne vzbujajo dvomov v obrazloženo mnenje zdravniške komisije druge stopnje, ki ga je le-ta podala po pregledu celotne medicinske dokumentacije, vključno z rentgenskimi izvidi, na podlagi česar je zaključila, da podaljšanje bolniškega staleža ni indicirano. V postopkih za uveljavitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja zdravniške komisije namreč sodelujejo kot izvedenski organi (81. člen ZZVZZ), ki v skladu s pravili stroke podajo strokovno mnenje v konkretni zadevi.
CZ člen 273.ZUP člen 249, 261, 262, 263, 265, 266.
carinska osnova - obračun carine - izredna pravna sredstva
Carinarnica ni dolžna izbirati pravnega sredstva, na podlagi katerega bi obravnavala zahtevek carinskega zavezanca za uskladitev podatkov v uvozni carinski deklaraciji z dejanskim stanjem. Pravno sredstvo je procesna pravica stranke, ki jo mora le-ta, če gre za izredno pravno sredstvo, uveljavljati z decidirano navedbo, za kakšno pravno sredstvo gre in na kateri z zakonom določeni razlog ga opira.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Samo navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi bi bila način, da bi tožeča stranka sebi (v primeru svojega uspeha v pravdi pa tudi toženi stranki) zagotovila pravico do revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Dejstvo, da je dolžnik znanec sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani, ker je bil nekoč vodja sodnega bifeja, ni zadosten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Kriterij za razmejitev med upravnim in sodnim odločanjem je tudi v tem, ali gre za poseg v kakšno od civilnopravnih pravic ali pa za javnopravno sfero.
Revizijskim ugovorom o neprimernosti prisojene odškodnine za duševne bolečine tožnikov ni mogoče pritrditi. Upoštevati je treba, da je poškodovanec J. Ž. ob smrti zapustil ženo z dvema otrokoma v starosti 10 let in 4 leta, tretji otrok pa je bil rojen šele pozneje. Pri tako številni družini je izguba vseh prizadetih še posebej boleča, saj je morala tožnica (ki ni zaposlena) sama prevzeti vso skrb za vzgojo, oskrbo in preživljanje otrok. Po oceni revizijskega sodišča prisojeni zneski po 600.000,00 SIT za vsakega tožnika glede na pogoje iz 200. čl. ZOR niso previsoki in tudi ne presegajo okvirov, v katerih sodna praksa priznava odškodnine za tovrstno škodo. V konkretnem primeru pa glede na vse ugotovljene okoliščine tudi ni pogojev, da bi bila mld. J. Ž., ki bo nedvomno tudi občutil izgubo očeta, prisojena nižja odškodnina kot ostalim tožnikom.