Kriterij za razmejitev med upravnim in sodnim odločanjem je tudi v tem, ali gre za poseg v kakšno od civilnopravnih pravic ali pa za javnopravno sfero.
CZ člen 273.ZUP člen 249, 261, 262, 263, 265, 266.
carinska osnova - obračun carine - izredna pravna sredstva
Carinarnica ni dolžna izbirati pravnega sredstva, na podlagi katerega bi obravnavala zahtevek carinskega zavezanca za uskladitev podatkov v uvozni carinski deklaraciji z dejanskim stanjem. Pravno sredstvo je procesna pravica stranke, ki jo mora le-ta, če gre za izredno pravno sredstvo, uveljavljati z decidirano navedbo, za kakšno pravno sredstvo gre in na kateri z zakonom določeni razlog ga opira.
V zvezi z zatrjevano napako, da prodana hiša ni imela dogovorjene kanalizacije, sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bila prodana nepremičnina izročena tožencem v oktobru 1990, tožečo stranko pa so obvestili, da na nepremičnini ni jaška za kanalizacijo, šele jeseni 1991. Medtem je potekel šestmesečni rok iz 2. odst. 482. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Prodajalec ne odgovarja za skrite napake, ki se pojavijo po preteku tega roka od izročitve dalje.
Kolikor ni pogojev za jamčevalne zahtevke po 1. odst. 488. čl. ZOR, kupec tudi ni upravičen zahtevati odškodnine zaradi napake prodane stvari. Izjemoma lahko zahteva po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti povračilo škode, ki jo je zaradi napake stvari pretrpel na drugih svojih dobrinah (2. odst. 488. čl. ZOR).
upravičenec do denacionalizacije - premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - razlastitev leta 1988 - časovne meje ZDen
Po pravnem mnenju Občne seje Vrhovnega sodišča RS (22. in 23. junija 1993, Poročilo VSS 1/93), v katerega so pravzaprav usmerjeni revizijski očitki, velja podlaga iz 5. člena ZDen le za tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu ZDen. Navedeno pravno mnenje razlaga vsebino pojma upravičenca iz 5. člena ZDen, ki ga je mogoče razumeti le v kontekstu celotnega ZDen oziroma v povezavi z navedenima določiloma zakona, ki pač ureja odpravo krivic v mejah, ki jih sam opredeljuje. Da ni mogoče iti preko teh mej navsezadnje potrjuje tudi Ustavno sodišče v odločbi, na katero se sklicuje revizija in v kateri navedeno sodišče ugotavlja, da v Republiki Sloveniji ni bil sprejet zakon (ali več zakonov), ki bi omogočil odpravo vseh pravnih posledic tistih predpisov prejšnje nedemokratične ureditve, katerih uporaba je na osebnem ali premoženjskem področju pripeljala do kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Zato so revizijske navedbe, ki uveljavljajo takšne kršitve pač nerelevantne glede na predmet odločanja v tem sodnem postopku, to pa je zahtevek za denacionalizacijo po ZDen.
odpoved najemne pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Toženca sta se v sporno stanovanje vselila brez veljavnega pravnega naslova, torej nezakonito, dejanske ugotovitve, sprejete na nižjih stopnjah pa ne omogočajo sklepanja o morebitnem saniranju takšne vselitve. Tako je pravna ocena izpodbijane sodbe, temelječa na določbi 58. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91), sprejemljiva. Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe, to stanovanje uporablja nezakonito. Lastnik (tožeča stranka) je zato utemeljeno vložil proti tožencema tožbo na izpraznitev.
Če investitor vlogi za odlog prisilne izvršbe objekta, zgrajenega brez lokacijskega dovoljenja, ne predloži dokazila o vplačilu predpisanega depozita, niti tega ne predloži v naknadnem roku, zahtevka ni mogoče zavreči. O zahtevku je organ dolžan odločiti po materialnem predpisu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Dejstvo, da je dolžnik znanec sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani, ker je bil nekoč vodja sodnega bifeja, ni zadosten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Revizijskim ugovorom o neprimernosti prisojene odškodnine za duševne bolečine tožnikov ni mogoče pritrditi. Upoštevati je treba, da je poškodovanec J. Ž. ob smrti zapustil ženo z dvema otrokoma v starosti 10 let in 4 leta, tretji otrok pa je bil rojen šele pozneje. Pri tako številni družini je izguba vseh prizadetih še posebej boleča, saj je morala tožnica (ki ni zaposlena) sama prevzeti vso skrb za vzgojo, oskrbo in preživljanje otrok. Po oceni revizijskega sodišča prisojeni zneski po 600.000,00 SIT za vsakega tožnika glede na pogoje iz 200. čl. ZOR niso previsoki in tudi ne presegajo okvirov, v katerih sodna praksa priznava odškodnine za tovrstno škodo. V konkretnem primeru pa glede na vse ugotovljene okoliščine tudi ni pogojev, da bi bila mld. J. Ž., ki bo nedvomno tudi občutil izgubo očeta, prisojena nižja odškodnina kot ostalim tožnikom.
investicijski skladi - prenos upravljanja vzajemnega sklada na drugo družbo - dovoljenje za prevzem upravljanja
Družba za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad, načeloma lahko prenese njegovo upravljanje na drugo družbo, morajo pa biti za to izpolnjeni posebni pogoji, med drugim mora pridobiti tudi dovoljenje Agencije za prevzem upravljanja vzajemnega sklada.
ZZD ni poznal prenehanja delovne skupnosti s preoblikovanjem v drug subjekt pravic in obveznosti, ki bi bil pravni naslednik prejšnjega. Poznal je samo ustanovitev (nove) delovne skupnosti in njeno prenehanje.
Po določilu 57. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (naprej ZTLR), lahko lastnik gospodujoče stvari zahteva s tožbo, da preprečevanje oziroma motenje izvrševanja služnosti preneha, kadar ga kdo moti pri izvrševanju stvarne služnosti. Uporaba tega zakonitega določila je imela v ugotovljenem dejanskem stanju polno podlago ter sta zato sodišči prve in druge stopnje na njegovi podlagi pravilno ugodili tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Ker pa ugotovljeno dejansko stanje ni potrdilo toženkinih trditev, da je sporna služnost nepotrebna za uporabo tožnikovega gospodujočega zemljišča ali iz kakšnega drugega razloga, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zavrnili toženkin nasprotni zahtevek, da naj sporna služnost preneha. Prenehanje služnosti po 2. odstavku 58. člena ZTLR bi bilo mogoče izreči le v primeru, če bi se ugotovilo, da je sporna služnost nepotrebna za uporabo tožnikove gospodujoče stvari ali če bi prenehal kakšen razlog, zaradi katerega je bila služnost ustanovljena. Glede na revizijsko trditev, da je v tem primeru prenehal "drug razlog", zaradi katerega je bila služnost ustanovljena, pa je odgovoriti, da ta okolnost v obravnavanem primeru ni bila ugotovljena.
lokacijsko dovoljenje - soglasje krajevne skupnosti
Pavšalna trditev o kršitvi postopka, ker organ v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja ni upošteval pogojev, s katerimi je krajevna skupnost pogojevala izdajo dovoljenja, brez navedbe predpisa, ki predpisuje soglasje krajevne skupnosti, ne more vplivati na odločitev v upravnem sporu.
krajevna pristojnost - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pristojnost - razlogi za ugovor - sklep o ugovoru
Krajevna pristojnost po ZIP je izključna krajevna pristojnost. To pomeni, da se lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno (14. člen ZIP v zvezi z 2. odst. 20. člena ZPP). Do kdaj se lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti pa opredeljuje 49. člen ZIP. Po omenjeni zakonski določbi lahko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi samo sodišče, ki je sklep o izvršbi izdalo. To pomeni, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti samo do izdaje sklepa o izvršbi. Tega sklepa in opravljenih izvršilnih dejanj namreč po uradni dolžnosti, ne da bi dolžnik ugovarjal krajevno nepristojnost, zaradi zgrešene pristojnosti ne more razveljaviti (primerjaj: 3. odst. 53. člena ZIP). Po izdaji sklepa o izvršbi pa se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno samo še na ugovor dolžnika (primerjaj: 1. točka 50. člena in 3. odst. 53. člena ZIP).
Po uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij se za zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja (denacionalizacija) v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij uporabljajo določbe tega zakona in ne določbe ZDen (68. člen).
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - skupni prostori v večstanovanjski hiši
Idealni delež na skupnih prostorih v večstanovanjski hiši in na funkcionalnem zemljišču k tej hiši, ki je bil lastnikom nacionaliziran, ne more biti predmet denacionalizacije, ker so bivši lastniki na tem deležu že postali lastniki na podlagi 12. člena stanovanjskega zakona. Nepremičnina, ki v času nacionalizacije ni bila v lasti in posesti upravičenca (ker ni navedena v kupoprodajni pogodbi), ne more biti predmet denacionalizacije.
Če je bil pravdni postopek prekinjen po 4. točki 212. člena ZPP, stečajni senat pa napoti upnika, da začne ustrezen postopek zato, ker je stečajni upravitelj njegovo terjatev prerekal, more upnik predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka. Če tega ne stori, ampak vloži novo tožbo, jo sodišče zavrne.
Stranka, ki ima služnostno pravico dosmrtnega stanovanja v stavbi, ne more uspešno preprečiti izdaje dovoljenja za dovolitev priglašenih vzdrževalnih del investitorju - lastniku na stavbi iz razloga, ker naj bi ji bilo v času izvajanja teh del onemogočeno bivanje v tej stavbi. Samo izvajanje del, ki sledi odločbi o priglasitvi del ni več stvar postopka za priglasitev del, ampak je to dejansko stvar dogovora med investitorjem in stranko, ki ima pravico služnosti.
zahteva za denacionalizacijo - vloge - pomanjkljivost vloge
Nepredložitev akta o podržavljenju kljub pozivu na dopolnitev pomeni, da je zahteva za denacionalizacijo tako pomanjkljiva, da je ni mogoče obravnavati.
vpis v sodni register - učinek vpisa - omejitve medsebojnih poslov z vrednostnimi papirji - promet vrednostnih papirjev med vzajemnimi skladi, ki jih upravlja ista družba za upravljanje
1. Če kažejo vse okoliščine primera, da je bil tretji pritegnjen v posle prodaje in nakupa vrednostnih papirjev med vzajemnimi skladi, ki jih upravlja ista družba za upravljanje samo zato, da bi se ustvaril videz, da ne gre za kršitev člena 108/1 ZISDU, je šteti posle prodaje in nakupa vrednostnih papirjev s to tretjo osebo za fiktivne.
2. Vpis spremembe ustanovitelja v sodni register je deklaratoren.