uveljavljanje pravic - izbirna pravica glede postopka za vrnitev zaplenjenega premoženja
Če upravni organ ni pozval stranke, da se, glede na izbirno pravico, odloči, v katerem postopku bo (sodnem ali upravnem) zahtevala vrnitev premoženja (po 145. členu ZIKS ali po ZDen), ne more, ne da bi stranki dal to možnost, zavreči njeno denacionalizacijsko zahtevo. Šele, če se stranka ne bi o tem izjasnila, bi lahko to storil.
Nepredložitev akta o podržavljenju pomeni, da ima predlog za izdajo začasne odredbe takšno pomanjkljivost, da ga ni mogoče obravnavati, ker niti aktivna legitimacija ni verjetno izkazana.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Tožnik ne izpolnjuje pogoja, zahtevanega v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, saj je pogoje za priznanje pravice do predčasne starostne pokojnine izpolnil šele po 27.4.1992, ne pa že do 18.10.1991, kot to zahteva odlok.
ZOZ člen 132.ZDDO člen 21, 30. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje v državnih organih - razporejanje delavcev
Revizijo je vložil oficir JLA, ki je v junijski vojni prestopil v teritorialno obrambo. Razporejen je bil na delovno mesto, ki je ustrezalo njegovemu činu. Kasneje je bil razporejen na drugo delovno mesto, kar je imelo za posledico izgubo možnosti napredovanja in znatno nižjo plačo. Tožnik se je v reviziji skliceval na 14. člen ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS po katerem ohranijo te osebe pridobljene socialne, statusne in druge pravice, ki so jih pridobile pred uveljavitvijo tega zakona. Revizija je bila zavrnjena, saj se po zakonu o obrambi in zaščiti uporabljajo tudi določbe zakona o delavcih v državnih organih. Po tem zakonu pa je možno delavce tudi prerazporejati. Tožnik je bil zakonito prerazporejen.
ZDR (1990) člen 35, 35/11, 36, 36-i. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Revizija je bila zavrnjena, ker ni bilo kršeno materialno pravo. Sindikata v organizaciji ni bilo, zato ni mogel sodelovati v postopku ugotavljanja nepotrebnosti tožničinega dela. Sistemizacija je bila sicer spremenjena na korespondenčni seji, o prenehanju njenega delovnega razmerja pa je sklepal pristojni organ na redni seji ter je bilo prenehanje delovnega razmerja izglasovano na zakonit način. Ker je bilo zaposlenih le pet delavcev, ni bilo treba voditi postopka po 34. in 35. členu ZDR.
Nestrinjanje z sodno odločbo je mogoče uveljavljati le s pravnimi sredstvi zoper sodbo, nikakor pa ne s ponovno tožbo, kar procesno dejanje tožnika z dne 10.6.1993 sicer pomeni. Morebitni nepravilni izid prejšnje odločitve tožniku ne daje zakonite podlage, da ponovno toži v isti stvari.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Tožnik ne izpolnjuje pogojev zahtevanih v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, saj je pogoje za priznanje pravice do predčasne starostne pokojnine izpolnil šele po 30.6.1992, ne pa že do 18.10.1991, kot to zahteva odlok.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Revizija je bila zavrnjena, ker je tožnica odklonila sklenitev delovnega razmerja v drugi organizaciji, čeprav so bili izpolnjeni zakoniti pogoji za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Pri tem pravno ni pomembno, da v dogovoru med organizacijama o prevzemu poslov ni bilo omenjeno, da bo druga organizacija prevzela delavko v delovno razmerje in ji ni ponudila v podpis pogodbe o zaposlitvi, saj tožnica ni hotela skleniti delovnega razmerja v drugi organizaciji.
izredna pravna sredstva - revizija - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog
S trditvami (da niso bili izvedeni dokazi o sprejemu strokovnih podlag za sprejem programa razreševanja presežkov delavcev; o neobstoju sklepa za ukinitev tožničinih delovnih mest; o datumu poimenskega seznama presežnih delavcev ter o pravilnosti seštevka ovrednotenih kriterijev) pa tožeča stranka izpodbija v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje. To pa revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).
Zamudne obresti od denarne odškodnine za negmotno škodo tečejo od dneva izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje, s katero je bila odškodnina odmerjena.
premoženjsko zavarovanje - namen premoženjskega zavarovanja - sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari
Po 7. odstavku 925. člena zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) se odškodnina v primeru, ko je bila za zavarovalno pogodbo vrednost zavarovane stvari sporazumno ugotovljena, določi po tej vrednosti, razen če zavarovalnica dokaže, da je v pogodbi določena vrednost znatno večja od resnične vrednosti in če za to razliko ni utemeljenega razloga.
Tožena stranka je bila zato tista, ki bi morala dokazovati, da ni šlo za zavarovanje po 6. točki 11. člena splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska (AK/91).
ODZ paragraf 948. ZPP (1977) člen 385, 385/3, 387.
daritev - preklic darila - nehvaležnost - revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - dovoljenost novot v reviziji
Pravna presoja, sprejeta na drugi stopnji, da tožbeni zahtevek na razvezo darilne pogodbe s prvim tožencem predstavlja preklic darila zaradi zatrjevane velike nehvaležnosti obdarjenca (pravno pravilo paragrafa 948 ODZ), je pravilna. Sodišče prve stopnje je pretežni del dokazovanja posvetilo tožbenim trditvam o toženčevih verbalnih in fizičnih grožnjah tožnici in sumu, da je na njeno škodo storil druga kazniva dejanja, pa je pri tem te trditve štelo za nedokazane.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah
Uporaba določbe 200. člena ZOR o pravični denarni odškodnini za nepremoženjsko škodo ne zahteva le konkretizacije oškodovančevih prikrajšanj, ki imajo za posledico telesne in duševne bolečine, temveč tudi primerjavo z drugimi podobnimi primeri škod zaradi zagotovitve enakega obravnavanja manjših, večjih in katastrofalnih škod in odškodnin zanje. Glede na obseg prikrajšanj, ki jih je utrpel in jih še trpi tožnik, njegove škode po obsegu ni mogoče uvrstiti v kategorijo velikih škod, ki terjajo visoko zadoščenje. Bistveni del okrnitve tožnikove telesne integritete se po ugotovitvah nižjih stopenj nanaša na zlom treh reber na levi strani z manjšim pleuralnim izlivom, kar je imelo za posledico najbolj opazen del telesnih bolečin in nevšečnosti ter trajno prikrajšavo na telesnih zmogljivostih, zaradi česar tožnik duševno trpi.
Ker je bila ugotovljena neustavnost določbe 42. člena ZVojD, kolikor ne omogoča uveljavljanja ugovora vesti tudi po opravljenem naboru, dokler traja dolžnost sodelovanja pri obrambi države, ne more biti ta določba podlaga za zavrženje prošnje za civilno služenje, zato ker je bila prošnja vložena po opravljenem naboru.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - družbeno podjetje - pojem družbenega podjetja
S tem, ko se v novejših predpisih in pri njihovi uporabi na splošno opušča izraz družbeno pravna oseba, še ni rečeno, da je ta izraz izgubil ves pomen tudi v okviru kazenskega zakona. Premoženje, ki se je imenovalo družbeno premoženje, v stvarnosti še vedno obstoji.
Kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, je v KZ-77 uvrščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper upravljanje družbenih sredstev.
Kolikor se pri kaznivih dejanjih, ki so bila v KZ-77 uvrščena v to poglavje, pojavlja tudi izraz družbeno-pravna oseba, je potrebno ta izraz razlagati tako, da se nanaša na vse mogoče organizacijske oblike razpolaganja z družbenim premoženjem. Ni torej nobenih razlogov za pomisleke, da se v primeru, če je bilo v organizaciji ob družbenem premoženju udeleženo tudi zasebno premoženje, pojem družbeno pravne osebe na tako organizacijo ne bi mogel nanašati.
Organizacija združenega dela in druge družbeno pravne osebe v starem sistemu torej ustrezajo podjetjem oziroma družbam v novem sistemu, kolikor nova podjetja še razpolagajo z družbenim premoženjem ali družbenim kapitalom. V kazenskopravnem pomenu so družbeno-pravne osebe vse tiste pravne osebe, ki v celoti ali delno še razpolagajo z družbenim premoženjem ali družbenim kapitalom.
sodba zaradi izostanka - pogoji za izdajo - vloga (ugovor) tožene stranke
Prihod očeta povzročitelja škode, ki je prav tako tožen (solidarno s sinom) na sodišče in njegovo pojasnilo razpravljajočem sodniku, da se sin naroka ne more udeležiti zaradi bolezni, mora sodnik uradno zaznamovati.
Takšen uradni zaznamek bi imel naravo vloge po 3. točki 1. odstavka 332. člena ZPP, zaradi katere ne bi bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka. Če tega sodnik ob prihodu drugega toženca ni storil, je pa to ugotovil v zapisniku na naroku, tožena stranka ne more biti v slabšem položaju kot bi bila, če bi sodnik ravnal pravilno.