Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3/1-8, 9. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS).
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja
Skrivanje obsojenca ter nameravani pobeg v tujino, kot tudi pomoč ostalih soobsojencev pri tem skrivanju ter njihovi inkriminirani pogovori, s katerimi so izražali svoje politično prepričanje in kritiko takratnih oblastnih, političnih in gospodarskih ukrepov, še ni pomenilo organiziranja društva iz 2. člena ZKLD oziroma članstva v tem društvu.
zahteva za varstvo zakonitosti - pogodba o prometu nepremičnine - rok za vložitev
Po določbi 401.a čl. ZPP je mogoče v roku iz tega člena vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti le zoper pravnomočno sodno odločbo izdano v sporu, ki se nanaša na pogodbo o prometu nepremičnine in le iz razlogov, ker ta pogodba po svoji vsebini ali namenu nasprotuje z ustavo določenim načelom družbene ureditve, prisilnim predpisom ali morali socialistične samoupravne družbe. Obravnavana zahteva za varstvo zakonitosti pa ne izpodbija v letu 1965 sklenjenega pravnega posla (pogodbe) na podlagi katerega naj bi tožnika pridobila posest na sporni nepremičnini, ampak izpodbija procesno dejanje tožene stranke - pripoznavo tožbenega zahtevka - ki je enostranska, brezpogojna izjava nasproti sodišču, da je zahtevek tožnika utemeljen.
Sklicevanje zahteve za varstvo zakonitosti na določbo 401.a čl. ZPP pa bi bilo po mnenju vrhovnega sodišča vprašljivo tudi v primeru, če bi zahteva za varstvo zakonitosti namesto pripoznave tožbenega zahtevka izpodbijala pogodbo o prometu nepremičnine iz razlogov,ki so navedeni v 401.a čl. ZPP.
Določba 401.a člena ZPP, ki omogoča javnemu (sedaj državnemu) tožilcu, da razen v rokih, ki jih ima na razpolago na podlagi 401. člena ZPP, zahteva preizkus že pravnomočnih sodnih odločb še v nerazumno dolgem roku iz 401.a člena ZPP, ni v skladu s pravnim redom Republike Slovenije, saj javnega (sedaj državnega) tožilca neutemeljeno postavlja v priviligiran procesni položaj, obenem pa kar za dve leti od pravnomočnosti sodne odločbe povečuje pravno negotovost pravdnih strank, ki še dve leti po pravnomočnosti sodbe ne vedo, ali bo zahteva za varstvo zakonitosti vložena in če bo, kaj jim bo prinesla. Po 4. členu Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ur. l. RS, št. 1/91) pa se v Republiki Slovenije do izdaje ustreznih predpisov lahko smiselno uporabljajo le tisti zvezni predpisi, ki ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - listine - če stranka noče predložiti listine sodišču
Ne drži revizijska procesna trditev, češ da nižji sodišči nista obrazložili v smislu petega odstavka 233. člena ZPP dejstva, da tožnica nima več dokumentacije o donosnosti L. mlina. Že prvo sodišče je pojasnilo (na 19. strani sodbe), zakaj tej okoliščini ni pripisalo kakšnega pomena. Če pa naj se razume, da revizija uveljavlja procesno kršitev prav tega procesnega predpisa, velja opozoriti revidentke, da takšne relativne kršitve niso uveljavljale v pritožbi in je zato ne morejo uspešno zdaj v reviziji (argument iz 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - pravila o krivdni odgovornosti
Tudi po presoji revizijskega sodišča je za oceno reakcije stranskega intervenienta na nevarno prometno situacijo - torej za oceno njegove spremembe (dotlej nedvomno povsem pravilne) vožnje, s katero se je hotel izogniti trčenju s tožnikovim vozilom - odločilna ocena, da je bila to reakcija, kakršno bi bilo treba pričakovati od povprečno izkušenega in povprečno skrbnega voznika motornega vozila v takšni prometni situaciji.
ZPP (1977) člen 217, 217/1, 217/3, 217/4, 218, 218/1.
mirovanje - pritožba proti sklepu o mirovanju - predlog za nadaljevanje postopka
Pritožba proti sklepu o mirovanju postopka (četrti odstavek 217. člena ZPP) ne zadrži njegove izvršitve (prvi odstavek 218. člena ZPP) in če postopek miruje, ne prenehajo teči z zakonom določeni roki (prvi odstavek 217. člena ZPP) in tako tudi ne rok 4 mesecev, znotraj katerega mora stranka predlagati nadaljevanje postopka (tretji odstavek 217. člena ZPP), če pač želi, da pravda teče naprej.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - sklep o stvarni pristojnosti
Sklep o pristojnosti je bil izdan v postopku, za katerega se uporabljajo določbe ZNP o določitvi odškodnine (100. do 104. člen). Po 103. členu ZNP je revizija dovoljena samo zoper odločbo sodišča druge stopnje o odškodnini (v tem postopku vrnitvi premoženja) in sicer pod pogoji, ki veljajo za premoženjske spore po ZPP. Obravnavani sklep ni odločba o glavni stvari. Sklep, s katerim sodišče odloči, da je stvarno pristojno za odločanje o zahtevku, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Litispendenca s takšnim sklepom ne preneha. Sodišče odloči le o tem, da je podana ena temeljnih procesnih predpostavk za meritorno odločanje (16. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Zato zoper takšen sklep revizija tudi v nepravdnem postopku ni dovoljena.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - prekluzija
Zadnja možnost, ko lahko tožnik še na glavni obravnavi navede vrednost spornega predmeta in si zagotovi revizijo, je trenutek, preden se začne obravnavanje glavne stvari, ker je sicer prekludiran v tej svoji pravici (argument iz tretjega odstavka 40. člena ZPP).
V 1. odstavku 21. člena zakona o izvršilnem postopku, - v nadaljevanju ZIP, je določeno, da se izvršba za uveljavitev denarne terjatve pravne osebe dovoljuje tudi na podlagi verodostojne listine. Iz jasne zakonske določbe tako izhaja, da je mogoče dovoliti izvršbo na podlagi verodostojne listine le za uveljavljanje denarnih terjatev pravnih oseb. Ker upnik A. M. ni oseba iz 1. odstavka 21. člena ZIP, sodišče prve stopnje njegovemu predlogu, da se zaradi izterjave njegove denarne terjatve dovoli izvršba na podlagi verodostojne listine, ne bi smelo ugoditi.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 9, 9/2, 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva
Pri ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva v zvezi s postopkom denacionalizacije se obstoj tretjega pogoja kot razloga, da določena oseba ni bila vpisana v evidenco državljanov na podlagi 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, ne ugotavlja.
Na podlagi ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da so tožničine zmerne bolečine trajale od junija 1990 do 23.10.1990, ko je bila po operaciji odpuščena iz bolnišnice, je bila pri določanju višine odškodnine v okviru tožničinega zahtevka pravilno uporabljena določba 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
Pravdna stranka, ki zanjo neugodne sodbe prve stopnje ni izpodbijala s pritožbo, nima revizije zoper pravnomočno sodbo druge stopnje, s katero je bilo odločeno o pritožbi nasprotne pravdne stranke.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - izplačilo ob izselitvi
Lastnik stanovanja lahko zavrne plačilo odpravnine, če je imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje ali mu je mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov skladno z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih (3. odst. 126.čl. in 1. odst. 148.čl. SZ). Razlogi za odpoved stanovanjskega razmerja pa so upoštevni, če obstajajo v času začetka veljavnosti stanovanjskega zakona. Odločilno je stanje ob uveljavitvi zakona.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - vrednost spornega predmeta - navedba v tožbi
Tožeča stranka je s tožbo v tej pravdi uveljavljala dva tožbena zahtevka: prvi zahtevek iz naslova jamčevanja za stvarne napake - in drugi zahtevek za plačilo odškodnine (za škodo, ki je nastala kot posledica stvarnih napak). Prvi zahtevek je imel po svojih značilnostih naravo nedenarnega zahtevka, drugi pa naravo denarnega zahtevka. Višina drugega, denarnega odškodninskega zahtevka, čeprav postavljenega v isti tožbi, ni pomenila navedbe vrednosti spornega predmeta za del spora, ki je obravnavan v reviziji.
privatizacija stanovanj - upravičenec za odkup - ožji družinski član - garaža kot pritiklina stanovanja
Izjava o privolitvi, da stanovanje odkupi ožji družinski član, ne pomeni prenosa pravice, ampak pomeni le to, da imetnik stanovanjske pravice, ki ima prednostno pravico, svoje prednosti ne bo izkoristil. Zato lahko izkoristi pravico do nakupa njegov ožji družinski član, ki pa mu to pravico daje zakon, le da jo lahko uresniči šele, če je ne uresniči imetnik stanovanjske pravice. Privolitev po 117.čl. stanovanjskega zakona torej ne pomeni prenosa pravice in zato ni treba, da tisti, ki se odreče svoji prednosti, sam izpolnjuje pogoje za pridobitev lastninske pravice.
Ugotovljene spremenjene razmere na strani tožnika, ki zadevajo le njegove preživljalske zmožnosti, so utemeljevale pomembno znižanje njegovega preživninskega prispevka za sina. Čeprav se ta znižana preživnina kaže tožniku kot simbolična, vendar ohranja njegovo preživninsko obveznost do sina še naprej po temelju in kar omogoča ob pričakovanem zboljšanju tožnikovih premoženjskih razmer, ponovno odločanje o višini preživnine. Preživninska obveznost staršev do otrok po določilu 1. odstavka 123. člena ZZZDR sicer ni simbolična, vendar pa to ne izključuje možnosti, da je zaradi nastopa ustreznih dejanskih okoliščin toliko znižana, da ima za preživninskega upravičenca ali pa zavezanca zgolj simboličen pomen. To pa preživninski obveznosti zaradi njenega trajnega značaja ne jemlje materialnopravne utemeljenosti.
odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - dolžnost izpolnitve obveznosti - izpolnitev dolžnika ali tretjega
Pravno odločilni za razsojo spora sta bili ugotovitvi nižjih sodišč, da se je toženka z izjavo z dne 19.2.1992 zavezala, da bo sporno stanovanje kot dotedanja imetnica stanovanjske pravice izpraznila do 31.3.1992 in da te obveznosti ni izpolnila. Taka ugotovitev je utemeljevala sprejeto odločitev sodišč prve in druge stopnje, ki je očitno oprta poleg na določili 17. in 296. člena zakona o obligacijskih razmerjih, tudi na določilo 58. člena stanovanjskega zakona (ki utemeljuje izpraznitveni zahtevek v primerih, ko kdo uporablja stanovanje brez naslova to je nezakonito). V času, ko se je toženka zavezala izprazniti sporno stanovanje, ni več veljal zakon o stanovanjskih razmerjih (ki je določal, da lahko imetnik stanovanjske pravice odpove stanovanjsko razmerje vselej), pač pa je veljal stanovanjski zakon (po katerem je lahko najemnik odpovedal najemno pogodbo prav tako vselej - 52. člen). Toženka se je zato lahko pravnoveljavno zavezala, da bo stanovanje izpraznila ter so revizijski pomisleki o tem neutemeljeni.
Pravna narava odškodnine za nepremoženjsko škodo ni v tem, da se z denarno odškodnino povrne škode ali odpravijo škodne posledice; denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pomeni le določeno satisfakcijo, ki prizadetemu pomaga, da si z drugimi dobrinami s pomočjo prisojenih denarnih zneskov olajša stanje in s tem zmanjša vpliv škodnih posledic. V teh okvirih sodišča določajo odškodnino, ki mora ustrezati pravnemu standardu pravične denarne odškodnine. Pojem pravičnosti pa ne zajema samo oškodovanca, pač pa tudi odgovorno osebo in vse ostale upravičence in zavezance za pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo. To pomeni, da morajo biti odškodnine med seboj primerljive in da je zlasti treba razlikovati med odškodninami za majhne, hude in posebno hude ali katastrofalne škode.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - določitev vrednosti stanovanja
Tožnica bi imela pravico sklicevati se na cenitev gradbene vrednosti stanovanja (4. odst. 121.čl. stanovanjskega zakona), vendar samo pred sklenitvijo pogodbe. Tožnica pa je podpisala pogodbo potem, ko je že vedela za drugačno cenitev. S sklenitvijo pogodbe je realizirala svojo pravico iz 117.čl. stanovanjskega zakona in s tem izgubila možnost zahtevati sklenitev druge pogodbe pod drugačnimi prodajnimi pogoji.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Toženec izpodbija dokazno oceno in s tem ugotovitve o dejanskih okoliščinah. To pa po izrečni določbi 3. odst. 385.čl. ZPP ni dovoljen revizijski razlog.