denacionalizacija kmetijskih zemljišč - nemožnost vračanja v naravi - odškodnina - kršitev pravil postopka
Če upravičencu vrnitev podržavljenih kmetijskih zemljišč ni možna, ker so v lasti drugih fizičnih ali civilnih pravnih oseb, gre upravičencu pravica do odškodnine v vrednostnih papirjih (delnice, obveznice). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora upravičenca izrecno opozoriti na pravico zahtevati vrnitev premoženja v obliki odškodnine.
Tudi odločba, s katero je zavrnjen zahtevek za napredovanje pedagoškega delavca v naziv, mora vsebovati vse elemente, določene v 2. odstavku 209. člena ZUP, še zlasti pa jasno in popolno ugotovljeno dejansko stanje in natančno navedbo predpisov, ki so narekovali sprejeto odločitev.
Ob upoštevanju vseh procesnih dejanj, opravljenih v preiskavi in po vloženi obtožnici, prvostopnemu sodišču ni moč očitati zavlačevanja postopka oziroma takšne neažurosti pri obravnavanju te kazenske zadeve, da bi šlo za kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, oziroma za kršitev obtoženčeve ustavno zagotovljene pravice, da se o obtožbi zoper njega odloči v razumnem roku.
Če v postopku predhodnega preizkusa prijave modela oz. vzorca niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti, je prijavo mogoče zavreči samo, če zaradi neodpravljenih pomanjkljivosti ni mogoče ravnati po prijavi.
Neobstajanje dokazil o času vročitve izpodbijanega akta tožniku in o času vložitve tožbe ne more iti v škodo tožnikove ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen ustave Republike Slovenije), v tem primeru do tožbe v upravnem sporu.
Omejitev investitorjeve pravice razpolaganja z zemljiščem (53. člen ZUN) mora prizadeta stranka v upravnem postopku dokazati z ustrezno listino denacionalizacijskega organa (začasno odredbo ali odločbo o vrnitvi nepremičnine), kolikor omejitev temelji na določbi 1. odstavka 88. člena ZDen.
odločba - sestavni deli - obrazložitev - napredovanje v naziv
Ker tožena stranka ni razložila, katerih od v tožničini zahtevi za napredovanje naštetih drugih strokovnih del ni štela za takšna, ki bi bila povezana s tožničinim vzgojnoizobraževalnim delom, je s tem kršila načelo zakonitosti, izraženo v 4. členu ZUP in 2. odstavek 209. člena ZUP, ker zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe te ni mogoče preizkusiti, kot tudi ne tožbene trditve, da je bil pri odločanju o tožničini zahtevi uporabljen zanjo manj ugoden predpis (18. člen pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92, 42/92) oziroma 8. člen pravilnika o spremembah navedenega pravilnika ... (Uradni list RS, št. 54/93).
Ker se inšpekcijski ukrep uvede po uradni dolžnosti, se tožnikova prijava lahko v tem primeru šteje le kot podlaga za uvedbo upravnega postopka po uradni dolžnosti. Zato tožnik, ki je dal tovrstno prijavo, nima lastnosti stranke v tem inšpekcijskem postopku in zato tudi ne more zahtevati izdaje odločbe.
Prostori, ki jih lastnik stavbe v skladu s sprejetim pravilnikom uporablja kot prostore, zgrajene za nastanitev posameznikov (kot samski dom), na katerih njihovi uporabniki niso pridobili stanovanjske pravice, ampak so jim bili ti poslovni prostori dodeljeni s sklepi za začasno bivanje v samskem domu - kot podstanovalsko razmerje, se po SZ ne štejejo za stanovanja.
ZUI člen 175. URS člen 120, 120/2, 153. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5, 5/1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - mentor - odločba - sestavni deli - obrazložitev
Ali je tožničina visoka izobrazba meteorološke smeri fizike ustrezala opredelitvi vrste in stopnje izobrazbe za učitelja fizike po sklepu takratnega strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje o vrsti in stopnji izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete skupne vzgojno-izobrazbene osnove (Ur.l. SRS, št. 25/85), bi morala ugotoviti tožena stranka (Ministrstvo za šolstvo in šport) že v upravnem postopku, česar pa ni storila in brez te ugotovitve izdala zavrnilno odločbo o neprimerni smeri tožničine visoke izobrazbe.
Stanovanjsko razmerje preneha po 58.čl. zakona o stanovanjskih razmerjih zaradi več kot 6 mesečne neuporabe stanovanja. Pri tem ni pomembno, kje živi dotedanji imetnik stanovanjske pravice. Gre za samostojen razlog za prenehanje stanovanjskega razmerja, ki ni odvisen od okoliščin, ki so pomembne za ugotavljanje odpovednih razlogov po 60. čl. istega zakona. Zato tožena stranka neutemeljeno povezuje 58. in 60. člen zakona o stanovanjskih razmerjih.
izredna pravna sredstva - rok za vložitev - pravočasnost - pravni pouk
Toženec ne izpodbija ugotovitve izpodbijanega sklepa, da je šele dne 12.11.1993 vložil revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. opr. št. II Cp 27/93 z dne 16.6.1993, ki jo je prejel dne 25.6.1993. V opravičilo navaja, da za rok za vložitev revizije ni vedel, ker mu ni bil dan pravni pouk. Vendar ta okoliščina ne more opravičiti zamude roka. Zakon o pravdnem postopku namreč ne določa, da bi morale sodne odločbe navajati pravni pouk za izredna pravna sredstva.
pridobitev - državljan druge republike - obsojena oseba - nevarnost za javni red in mir - prosti preudarek - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Upravni organ po prostem preudarku zavrne vlogo za pridobitev državljanstva RS tudi, če vlagatelj izpolnjuje vse pogoje po zakonu, ako bi sprejem take osebe v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red in mir, varnost ali obrambo države.
Tudi odločba po prostem preudarku mora vsebovati bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze za obstoj nevarnosti za javni red.
revizija - dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa v prvem odstavku 385. člena, da se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve nekaterih določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena (absolutne bistvene kršitve), zaradi bistvenih kršitev iz prvega odstavka tega člena (relativne bistvene kršitve) pa le, če so bile storjene v postopku pred sodiščem druge stopnje. Slednje je potrebno razumeti širše, se pravi, da so lahko revizijski razlog ne le relativne kršitve storjene "prvič" na pritožbeni stopnji, marveč tudi tiste, ki so bile storjene na prvi stopnji in jih je revident uveljavljal s pritožbo, višje sodišče pa jih neutemeljeno ni sankcioniralo in jih je tako storilo tudi samo. Iz povedanega seveda izhaja, da revident, ki takšnih kršitev ni uveljavljal v pritožbi, jih ne more uveljavljati niti v reviziji.
pridobitev z naturalizacijo - pogoj znanja slovenskega jezika - če koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov
Sprejem v državljanstvo Republike Slovenije je možen, če prosilec izpolnjuje pogoje, med drugim tudi pogoj znanja slovenskega jezika. Ne glede na predpisane pogoje pa lahko pridobi državljanstvo, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov po predhodnem mnenju Vlade Republike Slovenije.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - ožji družinski člani
Lastnikova dolžnost prodaje zasedenega stanovanja nastopi, ko to zahteva katera izmed oseb, naštetih v 117. členu SZ, ki lahko pridobi lastninsko pravico na stanovanju in ki se izkaže s pisno privolitvijo imetnika stanovanjske pravice. Ta s pisno privolitvijo ne prenaša svoje pravice do odkupa temveč odloči le o tem, kateri izmed upravičencev do privatizacije ima pravico do odkupa stanovanja po 117. in naslednjih členih SZ. Zato dejstvo, da tožnikov oče, ki je imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS, ne more vplivati na tožnikovo pravico do odkupa stanovanja. Razloženi pomen pisne privolitve imetnika stanovanjske pravice iz prvega odstavka 117. člena SZ tako izključuje uporabo načela, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - vojaško stanovanje - dodelitev po 25.6.1991
S strani toženca zatrjevani namen preselitve iz prejšnjega v sporno stanovanje, ki naj bi bil v razreševanju stanovanjske stiske štiričlanske družine (pri tem se nekorektno sklicuje na odločbo v zadevi II Ips 157/93, kjer je bila navedena okoliščina relevantna le v zvezi z ugotovitvijo obsega pravic nezakonito vseljenega na prejšnjem stanovanju, na katerem naj bi imel stanovanjsko pravico, oziroma v zvezi z vprašanjem, ali mu je ta pravica prenehala iz kakšnega od razlogov po ZSR, ne pa zaradi preselitve v nezakonito dodeljeno stanovanje iz bivšega vojaškega stanovanjskega sklada) in njegovo sklicevanje na pravilnik o službenih stanovanjih tožeče stranke, ki konkretizira pojem primernega stanovanja za štiričlansko družino, sta za odločitev povsem nerelevantni okoliščini. Bistveno je le, da je odločba vojaškega organa z dne 16.8.1991 brez učinka in ne more biti temelj pridobitvi imetništva stanovanjske pravice D. Ž. na spornem stanovanju. Zato je potrebno šteti, da ga zaseda brez veljavnega pravnega naslova oziroma nezakonito in ga je dolžan izprazniti (58. člen Stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94 - v nadaljevanju SZ). Če pa je tako, ga tudi odkupiti ne more (1. odstavek 117. člena SZ).
dovolitev priglašenih del - obnova postopka - prizadete stranke
V postopku za izdajo odločbe o priglasitvi del imajo sosedje - mejaši kot prizadete stranke pravico udeleževati se upravnega postopka zaradi varstva pravic in pravnih koristi.
DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS12127
ZLPP člen 3, 9, 12.ZDen člen 68, 88, 88/1, 88/2.ZPod člen 83, 183, 184, 185.
začasna odredba
Po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen ne more biti več temelj za zavarovanje zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Toda dejstvo, da organ prve stopnje o predlogu za izdajo začasne odredbe ni odločil pred uveljavitvijo ZLPP, po mnenju sodišča ne more iti v škodo denacionalizacijskih upravičencev. Zato bi organ prve stopnje ob uveljavitvi ZLPP moral denacionalizacijskim upravičencem dati možnost, da se izjavijo o svojem predlogu in ga po potrebi uskladijo z ZLPP in o takem predlogu postopati in odločiti po določbah ZLPP (12. člen).