denacionalizacija poslovnih stavb - začasna odredba - rok
Predlog za začasno odredbo po ZLPP je bilo možno vložiti le do 7.6.1993. Rok po ZLPP je prekluziven rok in se ne pokriva z rokom za vlaganje denacionalizacijskih zahtevkov po ZDen. Rok za zavarovanje teh zahtevkov po ZLPP je krajši iz razloga, da se zaradi postopkov denacionalizacije ne bi bistveno podaljševal proces lastninskega preoblikovanja podjetij.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Za presojo, ali gre za premoženjski zahtevek po 382. členu ZPP, ni pomembno, ali je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, to je o tem, ali je tožena stranka dolžna skleniti prodajno pogodbo s tožečo stranko, odvisna od tega, ali je bila tožnica imetnica stanovanjske pravice ali ne. Ta ugotovitev ima naravo predhodnega vprašanja, ki za presojo dovoljenosti revizije ni odločilno.
pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - gradnja na tujem svetu - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba
V pravnem prometu nepremičnin se domneva, da je lastnik nepremičnine tista oseba, ki je kot takšna vpisana v zemljiško knjigo, ne pa tista, ki jo ima v posesti. Namen vpisa v zemljiško knjigo je publikacija lastništva. Vendar pa se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le tisti, ki ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da je lastnik neka tretja oseba. Tožnica torej ne bi bila dobroverna, če bi glede na okoliščine primera, v času sklepanja menjalne pogodbe z B., lahko vedela, da je tožena stranka pridobila lastninsko pravico na spornem delu zemljišča izvenknjižno, že po samem zakonu (s priposestvovanjem). Če pa bi se ugotovilo, da se je tožnica pri sklepanju menjalne pogodbe oprla na podatke zemljiške knjige po katerih sta lastnika spornega dela zemljišča B. in da ni imela nobenih razlogov, da bi dvomila v njihovo pravilnost, tožena stranka kasneje ne bi mogla uveljavljati nevknjižene pravice, ki jo je pridobila z priposestvovanjem (ne glede na sodbo na podlagi pripoznave). Takšno stanje je pravno pravilo paragrafa 1500 ODZ izrecno reševalo, ko je določalo: "Pravica pridobljena s priposestvovanjem ali zastaranjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil stvar ali pravico, še preden je bila s priposestvovanjem ali zastaranjem pridobljena pravica vpisana." Če bi sodišče ugotovilo, da tožnica v času sklepanja menjalne pogodbe ni bila dobroverna, lastninske pravice na spornem delu zemljišča ni mogla pridobiti. Prav tako je, v primeru njene nedobrovernosti, ni mogla pridobiti po določilih 24. in 25. člena ZTLR. Vendar ne iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče druge stopnje, temveč zato ker slaba vera graditelja izključuje originaren način pridobitve lastninske pravice na zemljišču.
Tako tožba tožeče stranke kot negatorna nasprotna tožba (42. člen ZTLR) tožene stranke imata enako podlago - zatrjevano lastninsko pravico na spornem delu zemljišča. Enaka podlaga pa postavlja odločitvi o tožbenem in nasprotnem tožbenem zahtevku v medsebojno odvisnost. Drugače bi bilo le v primeru, če bi bila negatorna tožba izključena, npr. ker bi imela tožnica pooblastilo za vznemirjanje tožene stranke kot lastnice v kakšni drugi stvarni pravici in ne v lastninski.
ZUKZ člen 17. Dunajska konvencija o pogodbenem pravu člen 60, 70.
pravno nasledstvo držav - ustavitev izvajanja mednarodne konvencije
Ne vpliva na dopustnost sodnega postopanja dejstvo, da še ni rešeno vprašanje pravnega nasledstva po bivši SFRJ, saj ima vprašanje pravnega nasledstva lahko vpliv le na odnose med državami kot javnopravnimi subjekti, ne pa na pravnogospodarska razmerja med zasebnimi subjekti. Enako velja za dejstvo, da Republika Srbija in Republika Črna gora še nista povsod mednarodno priznani kot državi, saj se to tiče le vprašanja javnega prava in dopustnosti njihovega nastopanja v mednarodnih odnosih. Sicer pa Republika Srbija in Republika Črna gora obstojita de facto kot državi in se jima zato po učenju mednarodnega javnega prava prizna ta pravna subjektiviteta. Vprašanje pravne osebnosti tožeče stranke pa se po določilu 17. člena zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih presoja po pravu države, po kateri je bila pravna oseba ustanovljena. Tožeča stranka je pravna oseba, saj ves čas nastopa kot nosilec pravic in obveznosti, kar izhaja tudi iz dejstva, da je sklenila v tem postopku obravnavano gospodarsko pogodbo in opravljala dela v tujini.
Ni mogoče šteti za dokazano, da Republika Srbija ne spoštuje v poštev prihajajoče Haaške konvencije o olajšanju mednarodnega pristopa k sodišču, po kateri imajo subjekti iz držav podpisnic načelno enak položaj pred sodiščem v drugi državi kot lastni državljani. Samo v primeru, če bi to bilo dokazano, bi to lahko bil razlog za tako imenovano retorzijo - ustavitev izvajanja Haaške konvencije v Republiki Sloveniji proti subjektu iz države kršiteljice konvencije, kot to določata 2. b točka 60. člena in 1. a točka 72. člena Dunajske konvencije o pogodbenem pravu.
Pogodba je navidezna, če stranki na sporni parceli nista hoteli ustanoviti služnosti in je do takšnega zapisa v pogodbo prišlo zato, ker sta hoteli prikriti drugo, tedaj nedovoljeno prodajno pogodbo. Nedovoljeno zato, ker niso bili izpolnjeni pogoji iz v času sklenitve pogodbe veljavnega zakona o kmetijskih zemljiščih - Ur.l. SRS, št. 17/86 - preč.b. in Ur.l. RS, št. 9/90).
ZKZ člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/5, 14/6.ZUP člen 209, 209/2, 245.
sprememba namembnosti - odškodnina - valorizacija
V 6. odstavku 14. člena ZKZ je določeno, da občinski upravni organ, ki odmerja odškodnino, valorizira z odlokom določeno vrednost točke za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda v skladu z indeksom cen na drobno v Republiki Sloveniji, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja Zavod Republike Slovenije za statistiko. Tožena stranka pa je v ponovnem postopku kršila pravila postopka, ker v izpodbijani odločbi ni obrazložila podatka o tem, kako in na podlagi katerega objavljenega indeksa cen na drobno v RS, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja Zavod RS za statistiko, je obračunala odškodnino, da bi tožnica lahko njen obračun preizkusila.
dolžnost preživljanja - zvišanje preživnine - pobot - primeri, ko je pobot izključen - pobot preživnine z najemnino
Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da pobotanje med preživninsko terjatvijo ml. tožnika in toženčevo terjatvijo nasproti tožnikovi materi ni dovoljeno.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po 3. odstavku 382. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Z novelo ZPP (Ur.l. RS, št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil določen znesek 80.000,00 SIT. Vendar je v 3. odstavku 10. člena te novele določeno, da se o reviziji zoper drugostopno sodbo v postopku, ki je bil začet pred uveljavitvijo novele, odloči po določbah ZPP, ki so se uporabljale do uveljavitve tega zakona. V času vložitve tožbe, dne 1.3.1988, je bila revizija dovoljena, če je vrednost spornega predmeta, navedenega v tožbi, presegala 800.000,00 tedanjih din (80,00 SIT).
ZOR člen 26, 30, 552, 454, 454/1, 552, 552/1. ZTLR člen 20, 33, 34, 34/1.
pogodba - sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - pogajanja - prodaja - prodajna pogodba - menjava - menjalna pogodba - pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - izročitev stvari v posest
Vprašanje, ki ga načenja revizija ali je šlo v tem primeru za menjalno pogodbo (avtomobil za nepremičnino in doplačilo) ali za dve prodajni pogodbi (za avtomobil in za nepremičnino), je za rešitev tega spora nepomembno, saj je tako pri eni kakor pri drugi poleg obligacijske pomembna tudi stvarnopravna komponenta - prenos pravice razpolaganja oziroma, kot v tej zadevi, lastninske pravice. Zakon namreč določa, da se z menjalno pogodbo vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku, da mu bo izročil stvar, ki se menjuje, tako da bo ta pridobil lastninsko pravico (prvi odstavek 552. člena ZOR) oziroma se prodajalec s prodajno pogodbo zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu, tako da bo ta pridobil lastninsko pravico (prvi odstavek 454. člena ZOR). Na podlagi pravnega posla (prvi odstavek 20. člena zakona o temeljnih lastninskopavnih razmerjih -ZTLR) pa se pridobi lastninska pravica na premični stvari z njeno izročitvijo (prvi odstavek 34. člena ZTLR) na nepremičnini pa z vpisom v javno knjigo - 33. člen ZTLR). Tako se pokaže, da je utemeljen zahtevek, da mora toženec spričo sklenjene pisne pogodbe omogočiti tožniku, da bo pridobil lastninsko pravico na predmetu pogodbe, se pravi, da mora izstaviti za vpis v javno knjigo primerno listino.
ZUP člen 5, 14, 242. ZUS (1977) člen 17, 17/2, 39, 39/2. ZUN člen 74, 74/3, 76, 76/2.
ukrepi urbanističnega inšpektorja - izvršba - pomoč neuki stranki
Tožena stranka bi glede na pritožbene ugovore morala presoditi (242. člen ZUP) možnost odloga izvršbe in časovno utemeljenost prvostopnega sklepa o dovolitvi izvršbe, zlasti ker bi z možno pravnomočnostjo lokacijskega dovoljenja tožnikoma lahko nastala težko popravljiva škoda z odstranitvijo objekta in ker javni koristi ne nasprotuje odložitev izvršitve odstranitvene odločbe do ugotovitve pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja, saj je namen ZUN tudi na ta način možno doseči. V temeljnih načelih upravnega postopka (5. in 14. čl. ZUP) je določeno, da morajo upravni organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice ter skrbeti, da nevednost in neukost stranke v postopku nista v škodo pravici, ki ji po zakonu gre.
Tožniku ni prenehalo stanovanjsko razmerje in tudi ni bilo podlage za odpoved stanovanjskega razmerja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih (148.čl. stanovanjskega zakona). Navedene ugotovitve so pomembne za odločitev v tej zadevi, kajti o tem, da je tožnik stanovanje tožene stranke izpraznil in ji ga izročil (126.čl. stanovanjskega zakona), ni bilo spora.
Izdaja ugotovitvene odločbe o stvarni pristojnosti upravnega organa ni niti v zakonu o splošnem upravnem postopku, niti v kakem drugem zakonu urejena kot upravna stvar. Odločitev o stvarni pristojnosti je odločitev o procesnem vprašanju, ki ne more biti predmet samostojnega upravnega odločanja oz. sodnega varstva zaradi molka organa.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu imetnika stanovanjske pravice - posledica pisne privolitve
Pisna privolitev, določena v 1. odstavku 117. člena SZ, predstavlja enostransko izjavo volje, katere vsebino in posledice določa že sam zakon. Na podlagi izjave s takšno vsebino, ki jo je tožnik dal prvotoženki, jo podpisal in dal podpis overiti, zato ne more postavljati trditve, da je pričakoval, da bo on postal lastnik stanovanja, ne pa prvotoženka, ki je stanovanje kupila. To bi pomenilo, da je tožnik naložil prvotoženki obveznost, kar pa ni mogoče storiti z enostransko izjavo volje.
Če je priglašena graditev nadstrešnice, dejansko pa so izvršena adaptacijska dela z nadzidavo betonskega objekta, je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje.
Stranka mora v priglasitvi konkretno navesti nameravana dela, da bi se moglo ugotoviti, ali po predpisih zadostuje priglasitev del, ali je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Sporni znesek ne presega vrednosti, ki je potrebna za dovoljenost revizije. Zato je revizijsko sodišče zavrglo revizijo stranskega intrervenineta kot nedovoljeno (392.čl. ZPP).
ugotovitvena tožba - pravni interes - pravna korist za tožnika za vložitev ugotovitvene tožbe
Ni več pravnega interesa na ugotovitev neveljavnosti oporoke (zaradi napake volje), če je oporoka neveljavna glede na zakon o dedovanju kmetij in če je v zapuščinskem postopku tožnik proglašen za edinega dediča.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - obseg vrnitve
Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje o okoliščinah, v katerih sta pravdni stranki prodali stanovanje, ki je bilo nesporno skupno premoženje z enakim deležev zakoncev, revizijsko sodišče ne dvomi v pravilnost odločitve sodišč, da je šlo na strani toženke za neupravičeno pridobitev polovice kupnine, katero mora vrniti tožniku. Tudi odločitev o tem, da pripadajo tožniku obresti od toženkinega prejema kupnine dalje, je pravilna in v skladu z določbo 214.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - višina prispevka za preživljanje otrok
V reviziji poudarjena okolnost, da toženec v veliki meri sam neposredno skrbi za otroka, na drugačno preživninsko odločbo ne more vplivati. Višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami kot to določa 79. člen ZZZDR. Kako se bodo preživninski prispevki drugega od staršev uporabljali, mora biti prepuščeno roditelju, ki skrbi za celotno oskrbo otrok. Toženec zato ne more sam izbirati način izpolnjevanja svoje preživninske obveznosti med drugim tako, da delno sam skrbi za določeno oskrbo kot to navaja v reviziji.