Tožnikova tožba je bila zavržena, ker sta sodišči ugotovili, da je tako pomanjkljiva, da o njej ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 109.čl. ZPP večkrat poskušalo doseči, da bi tožnik tožbo dopolnil. V ta namen ga je vabilo na naroke, katerih se ni udeležil, tožbo pa mu je tudi s sklepom dvakrat poslalo v dopolnitev.
Revident uveljavlja v prvi vrsti pomanjkanje procesnih predpostavk za vodenje postopka v smislu določb 1. odstavka 109. člena ZPP. Po tem določilu je vloga formalno pomanjkljiva, če je nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Takega značaja pa ni v reviziji zatrjevana pomanjkljivost vloge tožnikov, ki naj bi se kazala v tem, da v odpovednem in izpraznitvenem nalogu nista zajela vseh v najem oddanih prostorov, ker da sta navedla le prostore iz najemne pogodbe z dne 11.4.1988 in ne tudi prostorov, ki so bili predmet aneksa k najemni pogodbi. Navedena pomanjkljivost, če bi res obstajala, bi bila kvečjemu vsebinska, ki pa bi bila materialnopravnega pomena. Revizijsko sodišče tako ugotavlja, da v tem primeru ni podana v reviziji uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Glede na ugotovitve v postopkih na prvi in drugi stopnji, da je bilo predmet najemne pogodbe z dne 11.4.1988 večje število prostorov, ki so omogočali poslovanje gostišča in da sta tožnika z aneksom z dne 28.9.1990 oddala tožencu še nekaj prostorov, ne more biti zmoten zaključek o tem, da predstavljajo v najem oddani prostori poslovne prostore kot jih definira 2. odstavek 2. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Iz smiselno enakih razlogov ne more biti sporen niti obseg toženčevih obveznosti do tožnikov.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka
Sodišče določi višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (79.čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS, št. 14/89 - ZZZDR). Kakšne so možnosti vsakega izmed staršev, lahko ugotovi sodišče z izvedbo najrazličnejših dokazov in ne le s poizvedbami pri pristojni upravi za družbene prihodke, kot to zmotno meni revizija. V obravnavani zadevi je sodišče na podlagi ocene toženčeve izpovedbe ugotovilo, da z opravljanjem obrtne dejavnosti zasluži mesečno 40.000 SIT, "s svojo iznajdljivostjo" kot je sam izpovedal, pa pridobi še dodatna sredstva, tako da mu plačevanje mesečnega obroka za kupljeni avtomobil v višini 900 DEM, ne predstavlja posebnega problema. Zaključki sodišča, da toženec zasluži mesečno vsekakor več kot pa le 40.000 SIT, so tako povsem korektni in v skladu z izpovedbo toženca samega.
Invalidnost po določbi 24. člena ZPIZZVZ nastane, ko vojaškemu zavarovancu preneha služba zaradi ugotovljene trajne nezmožnosti za aktivno vojaško službo kot posledica bolezni, poškodbe izven dela, poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - ugotovitev dejanskega stanja - prepoved reformatio in peius
Ugotovitev sodišča druge stopnje o obstoju še druge kršitve, ki ni bila predmet disciplinskega postopka pri toženi stranki, pravno sploh ne obstaja, saj jo izključuje prepoved iz 374. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 24. člena ZSZD.
Zamude roka za vložitev revizije ni mogoče pripisati očitni pomoti, če je odvetnik revizijo naslovil in poslal na ustavno sodišče, ta pa je na prvostopno sodišče prispela po roku za vložitev revizije.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja
Kot zmotno uporabo materialnega prava je revizija uveljavljala okoliščino, da je pristojni javni tožilec umaknil obtožnico zoper njo v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se je po opisu ujemalo s kršitvijo delovne obveznosti. Ta okoliščina ne kaže na zmotno uporabo materialnega prava in ker ta ne izhaja iz revizijskih razlogov in tudi revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava, je revizijo zavrnilo.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinska odgovornost - sodni postopek
Ni podana sprememba dejanskega stanja v smislu 1. točke 373. člena ZPP, ki bi imela za posledico kršitev določb postopka iz 7. in 9.
točke 2. odstavka 354. člena v zvezi s 1. točko 1. odstavka 385.
člena ZPP, če je sodišče druge stopnje sprejelo pravni zaključek, da pomenijo opisana dejanja tožnika takšno hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katera se glede na obstoj objektivnih in subjektivnih pogojev izreče disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da tožnikova ravnanja niso pogojevala izreka najstrožjega ukrepa, ker takšno pravno sklepanje sodi v področje uporabe pravnih predpisov.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - odpravnina ob upokojitvi
Revizijsko sodišče je potrdilo odločbi nižjih sodišč, da je delavec ob odhodu v pokoj upravičen do nagrade v višini treh bruto plač. To vprašanje ureja 70. člen Zakona o delavcih v državnih organih. Ker kolektivne pogodbe glede tega vprašanja za te delavce ne veljajo, je treba uporabiti določila zakonov, po katerih je plača obračunana v bruto znesku in delavec odvaja prispevke po delodajalcu. Ker se od odpravnin davki ne plačujejo, je do tega dela plače pri obračunu omenjene nagrade upravičen delavec.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Ker je revident delovno nalogo odklonil zaradi subjektivnega mnenja, da je ne bo zmogel, je možen edino zaključek, da ni bilo zakonitega razloga za odklonitev dela, to pa tudi pomeni, da je šlo za dejanje, ki je imelo znake kršitve delovne obveznosti.
Ni podana bistvena kršitev ZPP iz 13. tč. drugega odstavka 354. člena, če je sodišče v izreku odločbe določilo denarno kazen v višini 10 % plače, v obrazložitvi pa pomotoma navedlo 15 %, in je pismeni odpravek identičen z odločitvijo na seji senata.
delovno razmerje pri delodajalcih - izredna pravna sredstva - bistvena kršitev določb postopka
Revizijsko sodišče je razveljavilo odločbo sodišča druge stopnje, ki je potrdila odločbo sodišča prve stopnje tudi v delu, ko je tožnico reintegriralo, čeprav je bila že v neki drugi odločbi reintegrirana na prejšnje delovno mesto. Sodišče druge stopnje svoje odločitve o tem vprašanju ni obrazložilo, čeprav je že pritožba toženke opozorila, da je bilo dvakrat odločeno v isti stvari.
delovno razmerje pri delodajalcih - razporejanje delavcev
Zakonske določbe omogočajo razporeditev delavca na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, če je razporeditev potrebna zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti - prenos pristojnosti zemljiške knjige
Nesmotrno in nezdružljivo z naravo zemljiškoknjižnega postopka bi bilo iskati rešitev za neažurnost pristojnega sodišča s prenosom pristojnosti na drugo sodišče.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - stroški postopka
S tem, ko zagovornik obsojenca v zahtevi za varstvo zakonitosti, sicer neutemeljeno, prikazuje, da nekatere okoliščine niso bile upoštevane, nekatere okoliščine pa niso bile upoštevane v ustrezni meri, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu II. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Z zahtevo za varstvo zakonitosti tudi ni mogoče izpodbijati odločbe o stroških kazenskega postopka.
Po 2. odstavku 349. člena zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja tudi v revizijskem postopku (399. člen ZPP), lahko stranka, dokler sodišče ne izda odločbe, umakne pravno sredstvo. Izjava o umiku učinkuje takoj, ko jo sodišče prejme. Privolitev nasprotne stranke ni potrebna.