Na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, je izdaja lokacijskega dovoljenja vezana na omejitve, ki jih določa predpis, ki ureja prostorske ureditvene pogoje (2. odstavek 54. člena v zvezi s 1. odstavkom 55. člena ZUN).
kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med iztekom in razlogi sodbe
Med iztekom sodbe sodišča prve stopnje ter njeno obrazložitvijo je res podano nasprotje, vendar pa je vrhovno sodišče ocenilo, da ne gre za nasprotje o bistvenih okoliščinah poteka prometne nezgode.
Prometna nezgoda se je pripetila zato, ker je obsojenka zapeljala na prednostno cesto, ne da bi se poprej prepričala, če to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu, pri tem pa je zaprla pot vozniku motornega kolesa, ki nezgode kljub zaviranju ni mogel preprečiti, pri čemer pa ni bistveno, ali je motorno kolo padlo že med zaviranjem ali šele v trčenju v osebni avtomobil obsojenke.
dokazi in izvajanje dokazov - pravila o dokaznem bremenu
Po določilu 221.a člena ZPP sklepa sodišče o spornem pravno relevantnem dejstvu na podlagi pravila o dokaznem bremenu, če tega dejstva ne more zanesljivo ugotoviti na podlagi izvedenih dokazov (8. člen ZPP).
Katera stranka nosi za neko dejstvo dokazno breme, izhaja iz določila 2. odstavka 7. člena ZPP, da morajo stranke predlagati dokaze, s katerimi dokazujejo dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke. To sledi tudi iz določila 3. odstavka 106. člena ZPP, da mora stranka v vlogi, v kateri postavi zahtevo, zanjo navesti tudi dokaze. Iz teh določb načelno izhaja, da je dokazno breme za določeno trditev na strani tistega, ki se nanjo sklicuje.
Če je pravdna stranka dokazala zatrjevano dejstvo, potem je dokazno breme na nasprotni stranki, da dokaže, da dejstvo ne obstoji.
pritožba - pritožbeni razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih
Kljub zagovoru obdolženca, da ni mogel z vozilom zapeljati na desni vozni pas oziroma nato na odstavni pas, ki v takem zagovoru, upoštevaje izpovedbe navedenih prič, ni ostal osamljen, se sodišče prve stopnje s to okoliščino ni prav nič ukvarjalo ter v razlogih sodbe ni zavzelo stališča glede te okoliščine ter ni pojasnilo, na podlagi katerih dejstev in dokazov šteje za dokazano, da bi obdolženec lahko ravnal v skladu z določilom II. odstavka 116. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje celo sledi, da je v celoti sprejelo mnenje izvedenca prometne stroke ing. J.S., le-ta pa je v svojem mnenju med drugim navedel, da je zelo vprašljivo in tudi neugotovljeno, če je obstajala realna možnost za zavijanje v desno na odstavni pas, ocenil pa je tudi, da je bilo v konkretni prometni situaciji opozorilo z vključitvijo vseh štirih utripalk varnejše od tveganega zavijanja na desno. V sodbi sodišča prve stopnje tako niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP,
denacionalizacija stavbnih zemljišč - zavrnitev zahteve za denacionalizacijo
Tožnica ni upravičenka za denacionalizacijo stavbnega zemljišča, ker sta 31. in 9. člen ZDen podlaga za uvedbo postopka denacionalizacije le tedaj, če ima na podržavljenem stavbnem zemljišču pravico uporabe še vedno prejšnji lastnik podržavljenega premoženja, ZDen pa ni uvedel lastninjenja stavbnih zemljišč, ki niso več v uporabi prejšnjih lastnikov teh podržavljenih zemljišč, temveč v uporabi njihovih pravnih naslednikov zaradi dedovanja ali kakšnega drugega pravnega naslova.
Če denacionalizacijski upravičenec zahteva odškodnino v obliki nadomestne nepremičnine (3. odstavek 42. člena ZDen v zvezi z 2. odstavkom 2. člena ZDen), takšnemu zahtevku ni mogoče ugoditi, kadar ni zavezanca za vrnitev nepremičnin (1. odstavek 51. člena ZDen). Upravičencu gre odškodnina v obliki nadomestne nepremičnine le, če se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.
Ugotovljeno dejansko stanje, po katerem je tožnik utrpel le lahko telesno poškodbo kot posledico toženčevega udarca v področje levega očesa in zaradi česar je med zdravljenjem trpel le lahke telesne bolečine 10 dni, ni utemeljevalo višje odškodnine iz naslova uveljavljene oblike škode. Tako ne okoliščine primera in ne primerjalni primeri ne dajejo prav nobene podlage za zvišanje obravnavane odškodnine, kar pomeni, da materialno pravo ni bilo kršeno na škodo tožnika.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju, pridobljenem z delom v zakonski zvezi, je treba izhajati iz določbe 1. odstavka 59. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po kateri se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, da pa zakonca lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Iz drugega odstavka istega člena pa izhaja, da pri tem ne gre zgolj za računske operacije, v katerih bi se obračunavali zaslužki, vrednost dela in podobno, ampak se ugotavlja celovit odnos do skupnega življenja, do družine, gospodinjstva, dela na sploh in seveda tudi do neposrednega dela pri pridobivanju novega premoženja. Vsega tega ni mogoče številčno izraziti, ima pa enak pomen, kot delo in zaslužek pri redni zaposlitvi.
Tožena stranka svojega pobotnega ugovora in zatrjevanih koristnih stroškov ni opredelila, zato teh ugovorov ni bilo mogoče obravnavati. Sodišče lahko odloča samo o opredeljenem pobotnem ugovoru, ki je izražen v določenem denarnem znesku.
Stranka ne more uspeti z obnovo carinskega postopka (1. tč. 249. čl. ZUP), če je iz listin, ki so bile predložene k uvozni carinski deklaraciji, razvidno, da bi morale biti napake blaga (uvoženega starega avtomobila) stranki že tedaj znane, pa ob dejanskem ugotavljanju vrednosti blaga (252/2 čl. CZ) po carinskih delavcih, na zapisnik ni vložila ugovora zaradi ugotovljene vrednosti in kakovosti blaga (263. čl. CZ).
lastninjenje in privatizacija stanovanj - predmet lastninjenja - stanovanje - obseg stanovanja - etažna lastnina
Zakon v poglavju o lastninskopravnih razmerjih ne omogoča pridobiti lastnino na kakršnemkoli prostoru v stanovanjski hiši, marveč le na stanovanju, in le takšna enota je lahko predmet vknjižbe v zemljiško knjigo, to vknjižbo pa zakon nalaga kot obvezno (17. člen SZ). Slednje je sploh pogoj za pridobitev lastninske pravice.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Kolo z motorjem po 27. točki 10. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (TZVCP, Uradni list SFRJ, št. 50/88 - 11/91) res ni motorno vozilo, vendar pa opredelitev motornega vozila po TZVCP za uporabo 178. člena ZOR ni pravno odločilna. ZOR sicer nima definicije motornega vozila, je pa treba kolo z motorjem šteti za nevarno stvar, saj gre za vozilo, ki ga poganja motor, ki doseže znatno hitrost in je udeleženo v cestnem prometu. Določba 178. člena je v poglavju o odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Po tem kriteriju je treba tudi kolo z motorjem šteti kot motorno vozilo v smislu določbe 178. člena ZOR, tako da se imetnikova odgovornost za škodo zaradi nesreče ob udeležbi drugega motornega vozila ugotavlja po krivdnem načelu.
Tožnik, ki je v enotni carinski listini, ki jo je sam izpolnil, naveden kot glavni zavezanec, je za tujega prevoznika, ki je zavezan predati blago v tranzitu izhodni carinarnici v določenem roku, proti potrdilu o tem dejstvu, prevzel jamstvo za prevoznika, da bo blago v roku predano in s tem riziko, da bo v primeru, če blago ne bo predano, kot glavni zavezanec nosil breme plačila carine in uvoznih dajatev, ker se bo v takem primeru štelo, da je bilo blago dano v prosti promet (202. in 249. člen CZ).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine
Pravično denarno odškodnino, kar je materialnopravni pojem, je mogoče določiti za pretrpljene duševne bolečine zaradi smrti svojca le, če so upoštevane vse okolnosti, ki individualizirajo vsak škodni primer posebej. Pravilna uporaba materialnega prava (prvega in drugega odstavka 200. člena ter 1. odstavka 201. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) utemeljuje po presoji revizijskega sodišča priznanje odškodnine za duševne bolečine prvim trem tožnikom v višini po 800.000,00 sit, (namesto le po 600.000 sit kot je bilo doslej priznano), torej vsakemu od teh treh tožnikov še po 200.000,00 sit, četrtemu tožniku, ki je na področju duševnih bolečin trpel največjo škodo, pa 1,000.000,00 SIT oziroma še nadaljnjih 310.000,00 SIT.
razmerja med starši in otroci - pravica do osebnih stikov
Ni utemeljen tožbeni ugovor, da stiki v času ureditve stikov očeta z otrokom po začasni odločbi niso potekali po predvidevanjih socialne delavke, saj se praviloma z redkejšimi stiki, ali tam, kjer jih sploh ni, čustvene vezi "stikov" z otrokom ne more vzpostaviti ali so ti labilni, in zato to ne more biti razlog, da bi stiki sploh prenehali.
Posojilno razmerje je realen kontrank. Če zapis pogodbeno dogovorjenega posojila ni identičen s stvarno izročenim zneskom posojila, je posojilojemalec dolžan vrniti posojilodajalcu toliko kot je dejansko prejel od njega.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah
Opisana invalidnost, ki ima za posledico zmanjšano poklicno delovno sposobnost in sposobnost za opravljanje najosnovnejših domačih opravil pri tožničini starosti - rojena je leta 1958 - opravičuje višjo odškodnino iz tega pravnega naslova. Pri tem revizijsko sodišče upošteva tožničino mladost, saj ob nesreči še ni dopolnila 32 let, njen poklic negovalke, ki zahteva telesne sposobnosti, ki jih je po ugotovitvah sodb prve in druge stopnje v znatnem obsegu izgubila (dvigovanje, okretnost, hoja, stoja itd.) ter njene osebne razmere, ko mora sama voditi gospodinjstvo za tri otroke, težave pa ima že pri najosnovnejših domačih opravilih. Duševne bolečine, ki jih trpi tožnica zaradi vsega tega so hude in trajne, tožnica pa je mlada in odgovorna za svoje tri otroke, kar njen položaj bistveno otežuje.
V odločbi o zahtevi za priznanje denarnega dodatka po ZSV je treba navesti dejstva, ki narekujejo odločitev v izreku, med drugim tudi o tem, kolikšni so vsi dohodki vseh družinskih članov, katere osebe so družinski člani, kolikšen je dohodek na posameznega družinskega člana in ali je ta dosegal glede odraslih oseb 52%, za druge osebe pa drugačen odstotek, zajamčene plače v RS v času, ko je tožnik zaprosil za denarno pomoč.