Med sodišču poslanimi upravnimi spisi ni listinskega dokaza, da je tožeča stranka navedena v seznamu oseb nemške narodnosti v "Izpisu Nemcev iz ljudskega popisa od 31.7.1941", čeprav ga prvostopni organ navaja v obrazložitvi prvostopne odločbe. Uporabljeno arhivsko gradivo bi moralo biti bolj natančno označeno, zlasti glede tega, kdo in na podlagi česa ga je sestavil.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - predhodno vprašanje
Vprašanje, katera od pravdnih strank je lastnica dela gozdne parcele, na katerem je bil opravljen sporen posek dreves in ki je po mapni kopiji del parcele tožnikov št. 330, je predhodno vprašanje (po 1. odstavku 12. člena ZPP), ki ima značaj dejanske ugotovitve. To vprašanje sta sodišči druge in prve stopnje rešili enako za potrebe vseh treh sporov oziroma zahtevkov, od katerih je na tem mestu aktualen le še zahtevek iz točke a), to je plačilo odškodnine za posekana drevesa. Zato revizija v delu, kolikor napada te ugotovitve, ni dovoljena, ker po določilu 3. odstavka 385. člena ZPP ni mogoče vložiti revizije, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZUP člen 49. CZ člen 24, 254, 254/4, 255, 255/1, 257, 257/1, 257/2, 270.
stranka v postopku - carinski zavezanec - deklaracija - začasen uvoz in izvoz blaga - poznejše obračunavanje carin
Carinski status blaga oz. oblika uvoza je stvar carinskega zavezanca in carinarnice, ne pa prodajalca tega blaga. Sporna razmerja med prodajalcem in koristnikom carinskega blaga so stvar civilnih oz. gospodarskih sodnih postopkov.
odgovornost več oseb za škodo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
Investitorstvo samo po sebi ni podlaga za odškodninsko odgovornost nasproti delavcem izvajalca. Mogoče bi bilo, da bi tudi investitor odškodninsko odgovarjal izvajalčevim delavcem, vendar bi moral biti zanj izkazan temelj odškodninske odgovornosti. Kdor v delovnem razmerju ali po pogodbi sodeluje z izvajalcem del pri izvedbi del za naročnika, ni tretja oseba v smislu 207. člena ZOR. Njemu za škodo pri delu odgovarja izvajalec.
upravičenci do denacionalizacije - premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - odškodnine, ki so presegle 30% vrednosti podržavljenega premoženja
V 1. odstavku 72. člena ZDen je določeno, da se odškodnine, dane na podlagi predpisov iz 3. in 4. člena tega zakona ter odškodnine, dane za premoženje, ki je bilo podržavljeno na način, določen v 5. členu tega zakona, pri odločanju o denacionalizaciji po tem zakonu ne upoštevajo, razen če so presegle 30% vrednosti podržavljenega premoženja. Navedena določba ureja le merila za vštevanje oz. nevštevanje prisojene odškodnine, ne ureja pa pogojev za denacionalizacijo.
revizija - dovoljenost revizije - nepravdni postopek
Glede dopustnosti revizije zakon o dedovanju ne vsebuje posebne določbe. Zato je treba uporabiti pravilo 34. člena zakona o nepravdnem postopku, po katerem revizija ni dovoljena, če zakon ne določa drugače.
Tožeča stranka v obsežnem dokaznem postopku ni dokazala, da bi bilo psihično stanje darovalke E. G. ob sklenitvi darilne pogodbe takšno, da ne bi razumela pomena in posledic svojega dejanja. Ob taki ugotovitvi pa je odločitev sodišč o zavrnitvi tožničinega zahtevka na razveljavitev darilne pogodbe materialnopravno pravilna.
ZPTTS člen 76. Samoupravni sporazum o splošnih pogojih za opravljanje poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev člen 198, 198/3, 207.
naročniško razmerje - telefon - prenos naročniškega razmerja po smrti naročnika
Na podlagi ugotovitve, da je stroške plačal tožnik, je bilo njegovemu zahtevku, da je naročnik telefona, ugodeno. Pritrditi je treba reviziji, da je bilo pri tem zmotno uporabljeno materialno pravo. Sodišči nista upoštevali določb Zakona o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah (Uradni list SFRJ, št. 2/86 in 26/90) ter na njegovi podlagi izdanih splošnih pogojev (Samoupravni sporazum o splošnih pogojih za opravljanje poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev - Uradni list SFRJ, št. 40/88 in 11/91), kjer so vsebovane določbe, kako nastane naročniško razmerje. Urejeno je tudi, kdo postane telefonski naročnik, če naročnik umre (76. člen zakona in 207. člen samoupravnega sporazuma).
Poznejša reorganizacija tožene zavarovalnice ne more imeti vpliva na pravico tožnika, da zahteva odškodnino od Zavarovalnice Triglav d.d. kot ene od prej solidarno zavezanih območnih skupnosti prejšnje Zavarovalne skupnosti Triglav. 124. člen zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 17/90 in 82/90) ne ureja obveznosti več pravnih naslednic prej ene zavarovalne skupnosti. Odgovornost za obveznosti pravnih naslednic nasproti tretjim ureja tedaj veljavni splošni predpis, to pa je zakon o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88 - 61/90 in Uradni list SRS, št. 42/90). V 187.a členu je določeno, da so podjetja, nastala z delitvijo, spojitvijo z drugimi podjetji ali s pripojitvijo k drugemu podjetju, solidarno odgovorna za obveznosti podjetij, ki so nehala obstajati.
odpoved stanovanjskega razmerja - sporazumna odpoved - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - službeno stanovanje v zavodu
Ni res, da je lahko veljavna le sodna odpoved stanovanjskega razmerja. Po ZSR je bila sodna odpoved potrebna le v primeru spora (65. člen). Ko sta se torej šola kot stanodajalec in tožnik dne 2.9.1991 sporazumela o izpraznitvi stanovanja in sicer, da bo do izpraznitve prišlo 25.6.1992, sta sklenila veljavni sporazum.
Po zakonu o zavodih je vse premoženje zavodov prešlo v last ustanoviteljev zavodov. Vendar pa so zavodi po 3. odstavku 65. člena tega zakona še naprej upravljali tudi s premoženjem stanovanjskega sklada za osebne in skupne potrebe delavcev. Tako so še vedno lahko oddajali stanovanja oz. zahtevali izpraznitev stanovanj zaradi razlogov iz ZSR ali pozneje SZ.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker vrednost spornega predmeta, navedena v tožbenem zahtevku, podrejenem tožbenem zahtevku in nasprotni tožbi ne presega mejne vrednosti (kar je bil po tedaj veljavnih in sedanjih določbah ZPP pogoj za dovoljenost revizije v premoženjskopravnih sporih), je bilo treba revizijo tožeče stranke na podlagi določbe 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Delovno razmerje toženca s sodiščem, ki naj bi vodilo postopek, lahko pri pravdnih strankah vzbudi dvom o nepristranosti sojenja, zaradi česar je to tako tehten razlog, da je na tej podlagi mogoče določiti za sojenje drugo stvarno pristojno sodišče.
Odhod s kraja prometne nesreče res lahko včasih pomeni, da se povzročitelj škode hoče izogniti ugotovitvi alkoholiziranosti, vendar pa je za takšno ugotovitev potrebna vsaj trditev, da je bilo dejanje storjeno pod vplivom alkohola. V prvostopnem postopku kaj takega tožeča stranka niti zatrjevala ni. Že samo dejstvo, da je toženec odšel s kraja prometne nesreče, za tožečo stranko zadošča za izgubo pravic iz zavarovalne pogodbe. Revizijsko sodišče ugotavlja, da odhod s kraja prometne nesreče sam po sebi ne more pomeniti, da je bilo dejanje storjeno pod vplivom alkohola in da je storilec z odhodom s kraja dejanja želel preprečiti ugotovitev svoje alkoholiziranosti.
podjetje z družbenim kapitalom - preoblikovanje podjetja v družbeni lasti - prenos terjatve na drugo pravno osebo
Po zakonu o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb (Uradni list RS, št. 7/93) lahko upnik, ki do 25.6.1991 ni mogel izterjati svoje dospele terjatve do podjetja, uveljavi to terjatev od druge pravne osebe, na katero je to podjetje preneslo kapital ali poslovanje (1. člen). Pri tem se za prenos poslovanja šteje ustanovitev podjetja za opravljanje enake ali podobne dejavnosti, za katero je podjetje vpisano v sodni register (2. odstavek 2. člena).
promet s stavbnimi zemljišči - pravica uporabe stavbnega zemljišča
Ob sklenitvi pogodbe in ob zemljiškoknjižnem vpisu dne 15.11.1993 v Republiki Sloveniji še ni bilo izvedeno lastninjenje stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Tako je še vedno v veljavi 4. člen Zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76 in 42/86), po katerem na teh zemljiščih ni mogoče pridobiti lastninske pravice temveč samo pravice, ki jih določa zakon (pravico uporabe). Prenos pravice uporabe na zazidanih stavbnih zemljiščih ureja 7. člen tega zakona. Tudi v 12. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in 36/90) je bila določena pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini, če je na njem stavba, na kateri obstaja lastninska pravica. Pravica uporabe se lahko prenese samo z lastninsko pravico na stavbi.
Ovire za vknjižbo lastninske pravice na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini obstajajo po sedanji zakonodajni ureditvi ne glede na pogodbene stranke. Tak vpis tudi ne bi bil možen v primeru, če bi bila kupec domača fizična ali pravna oseba.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Okoliščine, da je pri Okrajnem sodišču v C. zaposlena toženčeva sorodnica, da sta tudi pravdni stranki v medsebojnem sorodstvu in da gre za manjše sodišče, predstavljajo tehten razlog, da se v konkretnem primeru določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki bo o zadevi odločalo.
Ni podana pravna podlaga za denacionalizacijo po 3. in 4. členu ZDen, saj je bil zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur.l. SRS, št. 27/72), ki je bil podlaga za razlastitev zemljišč, sprejet in uveljavljen v letu 1972 (1.7.1972), torej po uveljavitvi ustave SFRJ iz leta 1963.