ZDSS člen 73. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 373.ZDR (1990) člen 154., 154/1.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - relativna kršitev postopka
Sodišče druge stopnje sicer ni izrecno navedlo uporabe določbe 3. točke 373. člena ZPP, vendar je iz vsebine utemeljitve razvidna uporaba te določbe, zato revizija v tem delu ni utemeljena.
Uvedba in vodenje disciplinskega postopka nista zastarala, ker je od najstarejše kršitve delovne obveznosti pa do dokončnosti odločbe delavskega sveta (vročitev te odločbe tožniku) poteklo manj kot eno leto.
Če je disciplinska komisija sestavljena iz petih, namesto iz treh članov, pa revident ni navedel, v čem bi naj takšna nepravilna sestava vplivala na odločitev, je dana relativna ne pa bistvena kršitev postopka.
Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva oziroma ugovor, ter se izjaviti o dejstvih, pomembnih za odločanje. Kršenje te pravice je vedno absolutna bistvena kršitev določb pri vodenju predhodnega postopka z vsemi posledicami.
Disciplinski organi tožene stranke so ugotovili, da je bilo z ravnanjem tožnice na oddelku onemogočeno normalno izvajanje delovnega procesa in da je do izpadov tožnice prihajalo tudi ob prisotnosti pacientov. Da je bil delovni proces oviran, sta ugotovili tudi sodišče prve stopnje in sodišče druge stopnje, ki se je izrecno sklicevalo na 89. člen ZDR. Materialno pravo torej ni bilo zmotno uporabljeno, zaradi česar revizija ni utemeljena.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinska odgovornost
Kot nevestno je treba šteti vsako ravnanje, ki je v nasprotju s predpisanimi ali nepredpisanimi, toda v praksi utrjenimi pravili o opravljanju obveznosti iz delovnega področja delavca.
delovno razmerje pri delodajalcih - odsotnost z dela zaradi bolezni - prenehanje delovnega razmerja
O upravičenosti začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodb pri delu ali izven dela, medicinskih preiskav, nege obolelega družinskega člana, ne more odločati delavec sam, marveč takšno stanje ugotavlja pristojna zdravstvena služba.
izredna pravna sredstva - revizija - uporaba splošnega akta
Podan je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, če sodišče ni uporabilo pri sojenju splošnega akta, ki je veljal v času storitve hujše kršitve delovne obveznosti, če se ta v ureditvi vprašanja, na katerega sodišče opira svojo odločitev, razlikuje od uporabljenega splošnega akta.
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - posebno premoženje - vrednotenje deleža vsakega zakonca
Izpodbijani sodbi sodišč prve in druge stopnje pravilno temeljita na določilu 1. odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in 14/89 - v nadaljevanju ZZZDR). Po navedenem določilu je treba pri delitvi skupnega premoženja najprej ugotoviti njegov obseg, nato pa še idealne deleže vsakega od zakoncev na tem premoženju. Pri tem je treba izhajati iz zakonske domneve, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, vendar pa lahko zakonca dokažeta, da sta k skupnemu premoženju, bodisi z delom ali pa s posebnim premoženjem prispevala v drugačnem razmerju. Dokazno breme večjega prispevka je na tistem zakoncu, ki ga zatrjuje.
načelo vestnosti in poštenja - prepoved povzročanja škode - ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic
Glede na odločilna dejstva je treba pritrditi sodiščema prve in druge stopnje, da bi toženec kot najemnik tožnikove hiše moral s premičninami, ki niso bile predmet najema (pohištvom spalnice, policami v kleti in hladilnikom), ravnati s takšno skrbnostjo, kakršno je v takem primeru treba pričakovati od najemnika nepremičnine v enakem položaju. Pritrditi pa je treba tudi presoji, da toženec ni ravnal s takšno skrbnostjo in da je zato odškodninsko odgovoren za "izginotje teh predmetov".
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vročitev revizije javnemu tožilcu - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
Na uporabo tretjega odstavka 401. člena ZPP ne vpliva okoliščina, ali je vročena revizija dovoljena, pravočasna in popolna (dovoljena v širšem pomenu) in torej ali je predsednik senata sploh lahko odredil, da se revizija vroči javnemu tožilcu ali ne. Končna presoja o dovoljenosti revizije v širšem pomenu je namreč prepuščena vrhovnemu sodišču (tretji odstavek 400. člena in 392. člen ZPP), ne pa predsedniku senata sodišča prve stopnje. Krajši tridesetdnevni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti torej velja za javnega tožilca, ki mu je bila opravljena vročitev revizije po odredbi sodišča ne oziraje se na to ali je bila dovoljena v širšem pomenu ali ne. Ko javni tožilec prejme hkrati z revizijo tudi prepis sodbe, zoper katero je vložena revizija (drugi odstavek 390. člena ZPP) ima takrat možnost uradno se seznaniti z njo, kar je tudi preverljivo (na podlagi povratnice, ki se hrani v sodnem spisu).
vročanje pisanj - način vročanja - vročilnica - vsebina vročilnice - netočen dan vročitve - ugotavljanje časa vročitve
Zakon o pravdnem postopku ne predpisuje, na kakšen način se v primeru iz 6. odstavka 149. člena ugotavlja, katerega dne je bilo pisanje vročeno v resnici (ne pa tistega dne, ki ga je zapisal prejemnik). Stroga presoja pogojev za uporabo določbe 6. odstavka 149. člena ZPP, ki gre v korist pritožnika, je v primeru, ko gre za vprašanje vročitve sodbe in teka pritožbenega roka, nujna glede na pomen dvostopnega sojenja, saj pravico do pritožbe zagotavlja že ustava.
Reklama za alkoholne pijače ni namenjena vsem ampak le uporabnikom teh pijač v lokalih, zato nameščanje svetlobnih napisov na zunanjih stenah lokalov ni dopustno. Na to ne more vplivati niti vsebina reklame, čeprav bi pomenila obvestilo o kvaliteti in lastnosti izdelka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Ob nespornem temelju v odškodninskem sporu je smotrna delegacija, če sta pooblaščenca obeh strank z območja predlaganega sodišča, pri čemer je tožena stranka tuja zavarovalnica, tožnik, ki je tuja oseba, pa se zvečine nahaja na zdravljenju v bližini sodišča sicer v tuji državi.
premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - kdaj nepremičnine ni mogoče vrniti - zavezanci
ZDen določa v 2. členu, da je denacionalizacija vrnitev premoženja, v primeru pa, ko vrnitev ni možna, obsega denacionalizacija plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju. Z določitvijo oblike denacionalizacije se določi tudi njenega zavezanca (51. člen ZDen).
Izpodbijana odločitev nima razlogov o tem, ali je vrnitev parcele sploh mogoča oziroma, da za vrnitev niso podane nobene ovire, določene v ZDen. Ob dosedanji ugotovitvi, da sporna parcela predstavlja gozd, so to primeri določeni v 1.,2.,3.,in 5., točki 19. člena navedenega zakona (8. odstavek 27. člena ZDen). Če bi se izkazalo, da vrnitev ni mogoča, bi bilo treba določiti drugo obliko denacionalizacije (odškodnino), s tem pa bi se spremenil tudi zavezanec.
sklenitev pogodbe - soglasje volj - kdaj je pogodba sklenjena - sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni - ara - neizpolnitev pogodbe
Do sklenitve nove pogodbe za spremenjeno naročilo ni prišlo, saj se o tem stranki nista zedinili (26. člen ZOR). Dejstvo, da je tožena stranka pisala tožnici, naj se izjasni o tem, kateri komplet želi imeti, nikakor ne pomeni, da je bila s tem sklenjena pogodba za novi komplet. Tožena stranka je namreč na tožničino ponudbo za spremembo naročila z večjega na manjši komplet, pri čemer bi se vštela večja ara v končni saldo odgovorila, da slednjega pogoja ne more izpolniti, je pa pripravljena izpolniti spremenjeno naročilo. V 41. členu ZOR je namreč zapisano, da če naslovnik izjavi, da ponudbo sprejema, hkrati pa predlaga, naj se v nečem spremeni ali dopolni, se šteje, da je ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo prejšnjemu ponudniku.
Določbo 4. točke 1. odstavka 19. člena zakona o denacionalizaciji je treba razlagati tudi na neurbane primere prostorske kompleksnosti oz. namene izrabe prostora in nepremičnin. Navedena določba pa se ne uporablja, kadar gre za vračanje kmetijskih zemljišč (2. odstavek 19. člena v zvezi s 27. členom ZDen).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - ugotovitev vrednosti zapuščine - kaj je darilo
Pravilna je sicer pravna opredelitev obravnavane darilne pogodbe kot pogodbe o dosmrtnem preživljanju s takojšnjo izročitvijo premoženja, se pravi kot preužitarske. Potrebno pa je dognati, ali je v celoti takšne narave in to tako v njenem sklenitvenem kot tudi spolnitvenem delu. Skratka, ni je mogoče samo spričo dejstva, da je z njo darovalka sebi in svojemu zakoncu izgovorila dosmrtno preživljanje in da gre za tvegan posel, razglasiti za odplačen posel ne oziraje se tudi na njeno izpolnjevanje. Povod za to pravdo je toženčevo uveljavljanje v zapuščinskem postopku neokrnjenega nujnega deleža po pokojni darovalki ter vračunanje darila v tožnikov dedni delež po njem. Tožnik temu nasprotuje trdeč, da je šlo v celoti za odplačni pravni posel, kar naj bi pomenilo, da s pogodbo tožniku puščenih nepremičnin ne bi bilo mogoče upoštevati pri ugotovitvi vrednosti zapuščine (četrti odstavek 28. člena zakona o dedovanju - ZD). V takšnem primeru je potrebno ugotoviti in glede na to, da se šteje za darilo sleherno neodplačno zapustnikovo razpolaganje (29. člen ZD), ali so v sicer odplačnem poslu, sklenjenem med zapustnikom in dedičem, elementi darilne pogodbe in v kakšnem obsegu. Da se to doseže je potrebno upoštevati obseg izročenega premoženja; obseg dogovorjene obveznosti obdarjenca, kakršen se je pričakoval ob sklenitvi pogodbe in kakršen je kasneje dejansko bil; ob vsem tem pa še aleatornost takšnega posla. Le vse zajemajoča primerjava teh elementov in njihovo upoštevanje lahko pripelje do spoznanja, ali gre pri takšni pogodbi v celoti ali le delno za odplačen pravni posel.
Oviro za vrnitev nepremičnin iz 4. točke 1. odstavka 19. člena zakona o denacionalizaciji je treba upoštevati tudi, kadar gre za vračanje premoženja podržavljenega podjetja in upravičenec zahteva, da se premoženje vrne z vrnitvijo nepremičnine (1. in 2. odstavek 38. člena cit. zakona). Pri tem je treba pojem prostorske kompleksnosti oz. namena izrabe prostora in nepremičnin razlagati, ne samo v smislu predpisov, ki urejajo posege v prostor, temveč tudi v smislu dejanske sopovezanosti konkretnega sklopa nepremičnin v določeni proizvodni in poslovni enoti kot v sebi zaključeni prostorski celoti.
ugotavljanje očetovstva - priznanje očetovstva v javni listini - nujni dediči - kdo so nujni dediči - zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - upravičenec zahteve za zmanjšanje in vrnitev
Na podlagi ugotovitve, da je zapustnik F. L. podal na sodni zapisnik v sporu zaradi ugotovitve očetovstva in plačevanja preživnine, pred sodnikom in pričami, izjavo, da se zaveže kot oče ml. tožnice D. L., ki jo je 9.2.1951 rodila S.L., prispevati za preživljanje otroka od 1.3.1951 dalje preživnino, sta sodišči druge in prve stopnje pravilno zaključili, da pomeni taka izjava priznanje očetovstva v javni listini. Tak način priznanja je poznal 24. člen tedaj veljavnega temeljnega zakona o razmerju med starši in otroki (Uradni list bivše federacije, št. 104/47), ki je vsebinsko enak 88. členu sedaj veljavnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76). Na podlagi take ugotovitve pa sta sodišči druge in prve stopnje pravilno zaključili še, da je tožnica nujna dedinja po očetu - zapustniku F. L.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - nedenarni zahtevek
Navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi in v znesku, ki presega 80.000,00 SIT je način, da tožeča stranka sebi (v primeru svojega uspeha v pravdi pa tudi toženi stranki) zagotovi pravico do revizije. Poleg tega načina za zagotovitev pravice do revizije je možen le še način iz 3. odstavka 40. člena ZPP in po katerem se lahko sodišče samo prepriča o pravilnosti navedene vrednosti, kar pa lahko stori najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni, pa na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari, to je do trenutka, dokler tožnik ni začel s podajanjem tožbe (1. odstavek 297. člena ZPP). Kasneje ocene vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni več mogoče spreminjati.
Glede na to, da gre za izredno obsežno kazensko zadevo, pri kateri postopek poteka dokaj kontinuirano vsaj od januarja 1996, trajanje postopka ne predstavlja kršitve določb kazenskega postopka, ki bi lahko vplivale na zakonitost sklepa sodišča prve stopnje o podaljšanju pripora.