ZLD člen 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20. ZGJS člen 32, 36.
lekarniška dejavnost - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - javni razpis - koncesijski akt - izbira koncesionarja - ustavitev postopka podelitve koncesije
Podlaga za javni razpis je koncesijski akt, v katerem se določi oblika in postopek javnega razpisa. Javni razpis je poziv koncesionarjem, ki pa ne zavezuje koncedenta, da po objavi javnega razpisa tudi izbere koncesionarja. Koncedent namreč ni zavezan izbrati kateregakoli izmed prijavljenih kandidatov, tudi če vsi ali pa samo eden izpolnjuje vse predpisane pogoje.
Po prehodni določbi 4. odstavka 81. člena ZPOmk-1 dokonča postopke sodnega varstva zoper sklepe urada, izdane pred uveljavitvijo ZPOmk-1, upravno sodišče po določbah ZPOmk-1.
ZKme člen 103.a, 103.a/1, 103.a/2, 103.a/12. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-9, 16, 16/2.
GERK - vpis v evidenco GERK
Glede na določbi 1. in 2. odstavka ZKme je dejanska uporaba zemljišča pravno pomembna okoliščina, ki jo je pri odločanju o vpisu GERK na nosilca kmetijskega gospodarstva treba upoštevati.
Urad imetništva določene pravice ne more spreminjati zgolj na podlagi vedenja, da o določeni registrirani pravici teče pravda. Tožeča stranka zato svojega predloga za obnovo postopka ne more opirati na nepravnomočno in neizvršljivo sodbo, ki nima pravnih učinkov.
Prekiniti je torej mogoče samo postopek, ki že teče, kar pa v tej zadevi ni primer, saj je urad zavrgel predlog tožeče stranke za obnovo dokončno končanega postopka in se tako postopek sploh še ni začel.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada
Glede na določbo 1. odstavka 65. člena ZKZ, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišča približno enake skupne vrednosti, kot je vrednost vloženih zemljišč, daje zakon večjo težo vrednostnemu kriteriju kot površinskemu.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo za leto 2004 člen 3, 41, 42. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 10.
neposredna plačila v kmetijstvu - standard Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo - predpisana mejna obtežba
Upravni organ je pri presoji, ali je kmetijsko gospodarstvo vlagatelja preseglo predpisane mejne obtežbe 2,5 GVŽ na ha KZU, dolžan upoštevati glede površine kmetijskih zemljišč podatke, ki jih vlagatelj navede v zbirni vlogi.
Odločitve, ki jih sprejmejo občinski svetniki na sejah Občinskega sveta po postopku in na način, ki jo določata Zakon o lokalni samoupravi in Statut občine, niso sprejete v okviru izvrševanja upravne funkcije, kar je eden od kumulativno naštetih pogojev v 2. odstavku 2. člena ZUS-1, pač pa v okviru pristojnosti, ki jih ima v skladu z ZLS Občinski svet, ki je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine (1. odstavek 29. člena ZLS).
S sklepom o pooblastitvi Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za oblikovanje in podajanje predhodnih mnenj v postopkih imenovanj in razrešitev ravnateljev javnih vrtcev in šol ter drugih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja pa tožeči stranki kot mestnemu svetniku tudi ni bilo poseženo v njene pravice, obveznosti ali pravne koristi.
komunalni prispevek - pogodba o komunalnem opremljanju - veljavnost predpisa v času odmere komunalnega prispevka - varovalni pas v površini gradbene parcele
Določba 4. odstavka 78. člena ZPNačrt v pogodbi o komunalnem opremljanju v delu, ki se nanaša na določbo 5. točke 3. odstavka istega člena, zahteva zgolj opredelitev obsega dolgovanega komunalnega prispevka v smislu vrste obstoječe komunalne infrastrukture, ki bo obremenjena s priključitvijo investitorjeve komunalne opreme, ne pa tudi določitve načina njegovega obračuna. Zakon ne daje podlage za to, da bi se stranki dogovorili za način obračuna na podlagi predpisa, ki v času izračuna komunalnega prispevka ne velja več.
ZUP člen 6, 6/1, 66, 66/3, 140, 140/2, 222, 222/1. ZPNačrt člen 79, 79/11, 103, 103/1, 103/2, 104, 104/1, 108, 108/2. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZUstS člen 23, 23. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 9, 9/3.
komunalni prispevek - popolna vloga - potek instrukcijskega roka - sprememba materialnega predpisa - tožbena novota - podzakonski akt - zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - predložitev dokaza
Odlok o komunalnem prispevku ni določal, kaj mora vsebovati vloga za odmero komunalnega prispevka, zato PGD ni sestavni del popolne vloge. Zato je napačno stališče tožene stranke, da je tožnikova vloga za odmero komunalnega prispevka postala popolna šele s predložitvijo zahtevane dokumentacije, ampak se šteje, da je bila popolna že ob sami vložitvi.
Navedeni potek upravnega postopka kaže, da je bil instrukcijski rok za izdajo in vročitev odločbe prekoračen zaradi razlogov na tožnikovi strani, zaradi česar je upravni organ v zadevi odločil pravočasno – takrat ko so se za odmero komunalnega prispevka stekli vsi pogoji in je tožnik predložil zahtevana dokazila.
davek od dohodkov iz dejavnosti - gostinstvo - ocena davčne osnove - nesorazmerni prihodki - kalkulacijska metoda - dokazni standard - investicijska rezerva - investicijska olajšava - rok za uveljavljanje
Ugotavljanje davčne osnove z oceno pomeni ugotavljanje vseh za obdavčitev pomembnih dejstev s stopnjo verjetnosti. Zavezanec nima pravice zahtevati določene metode cenitve. Pri kalkulacijski metodi ocene davčni organ uporablja razpoložljive knjigovodske podatke in iz njih preko dodatnih izračunov sklepa na vsebino in obseg poslovnih dogodkov. Če so tožnikovi podatki zaradi nepravilnosti v knjigovodstvu manj zanesljivi, to seveda vpliva na stopnjo verjetnosti v davčnem postopku ugotovljenih dejstev. Ker pa je bistvo ocene prav v ugotavljanju dejstev z nižjo stopnjo verjetnosti, to, v odsotnosti dokazov o dejansko nižji osnovi, na sprejemljivost davčne ocene ne vpliva.
Rok za uveljavljanje olajšav iz 153. člena ZDavP je prekluziven. Potekel je s potekom roka za oddajo davčne napovedi za davek od dohodkov iz dejavnosti. Da je olajšave po 47. in 48. členu ZDoh treba uveljavljati do roka za oddajo napovedi, je tudi stališče ustaljene sodne prakse.
Izpodbijani sklep o zavrženju tožničine zahteve je pravilen, saj tožnica ni predložila zahtevanih zdravniških potrdil. Ker gre za listine, ki so po 1. odstavku 30. člena ZOZKD obvezna sestavina zahteve za uveljavljanje odškodnine, ne drži tožbena trditev, da je zahteva za predložitev zdravniških potrdil nezakonita. Na to ne more vplivati niti dejstvo, ki ga je tožnica navajala v upravnem postopku, in sicer, da zaradi duševnih bolečin ni uporabila medicinske pomoči. V 30-dnevnem roku za odpravo pomanjkljivosti je namreč tožnica imela možnost pridobiti zahtevane listine in s tem zadostiti zahtevi po formalno popolni vlogi.
upravni spor - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - razpad računalniškega sistema
Tudi če bi bila v obravnavanem primeru podana vzročna zveza med izpadom električne energije in nepravilnim delovanjem programa, ki po zatrjevanju v tožbi odvetniku omogoča pravočasno opozarjanje na iztek rokov, to po presoji sodišča ne bi predstavljalo opravičljivega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik mora svojo poklicno dejavnost opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, tehnične težave z računalniškim sistemom in njegov morebiten razpad pa niso nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, ki se mu ne bi bilo moč izogniti. Tako se odvetnik ne more zanašati zgolj na računalniško vodenje evidenc izrekov rokov za določena procesna opravila, saj mora upoštevati, da lahko računalniški sistem razpade iz številnih različnih vzrokov, ne zgolj zaradi izpada elektrike. Zato sistem vodenja evidenc v odvetniški pisarni, v katerem ni vgrajenih dovolj varnostnih mehanizmov, ki bi v vsakem trenutku zagotavljali (pravočasno) varstvo pravic strank, ne predstavlja skrbnosti, ki bi jo moral odvetnik zagotavljati v odnosu do svojih strank.
telekomunikacije - spor med operaterji - medomrežno povezovanje - zaključevanje klicev v omrežje drugega operaterja - cena zaključevanja govornih klicev v omrežju - določitev cene - razumna cena - asimetrija cen
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, ali je cena, ki jo je predlagal operater B. za zaključevanje klicev iz tožnikovega omrežja v njegovo, razumna. Skladno z 2. odstavkom 23. člena ZEKom in odločbo Agencije, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnik operater s pomembno tržno močjo na trgu 16 - „Zaključevanje govornih klicev v posamičnem javnem mobilnem omrežju“ (medoperaterski trg), je namreč tožnik dolžan ugoditi vsaki razumni vlogi operaterja za medomrežno povezovanje, in sicer v 30 dneh.
patent - vzdrževanje pravice do patenta - smrt imetnika patenta - trajanje pooblastila po smrti imetnika patenta
Zakon Uradu ne nalaga dolžnosti, da mora po uradni dolžnosti poizvedovati o dejanskem stanju imetnikov registriranih pravic, zato v primeru smrti imetnika pravice ni dolžan po uradni dolžnosti iskati njegovega naslednika. Za pravice, ki izhajajo iz patenta, kot tudi za vzdrževanje teh pravic, mora od trenutka imetnikove smrti poskrbeti njegov pravni naslednik (oziroma njegov zastopnik).
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1. ZIL-1 člen 108, 108/4.
upravni spor - stranka v postopku - dopustnost upravnega spora
Oseba, ki ni bila stranka v postopku izdaje upravnega akta in ki ji ni bila priznana (ali izkazano neutemeljeno zavrnjena) lastnost stranke ali stranskega udeleženca, nima možnosti vložiti tožbe v upravnem sporu.
Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva in obsega uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede višine katastrskega dohodka pa podatki iz zemljiškega katastra.
Edina kriterija za določitev zaščitene kmetije sta lastništvo in primerljiva površina, ne pa tudi druge okoliščine.
ZUP člen 43, 43/1, 134, 134/2. ZGO-1 člen 62, 62/2-1.
gradbeno dovoljenje - umik zahtevka - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - privolitev stranskega udeleženca v umik zahtevka
Tožnik je v postopku, v katerem je investitorka deloma umaknila svoj zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja, sodeloval kot stranski udeleženec v skladu z določbo 1. točke 2. odstavka 62. člena ZGO-1, zato ne more biti uporabljena določba 2. odstavka 134. člena ZUP, ki določa pogoje za umik zahteve v primerih, kadar stranka uveljavlja svoj zahtevek nasproti drugi stranki. V tej situaciji je zato upravni organ ravnal prav, ko od tožnika ni zahteval privolitve za umik in ga o njem ni posebej obveščal.
ZSS člen 18, 21, 21.a. ZUS-1 člen 2. URS člen 15, 49, 130, 157.
sodniško mesto - izbira kandidata - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Pravna narava akta o neizbiri kandidata za razpisano sodniško mesto se po uvedbi ZUS-1 ni spremenila. Tudi po uveljavitvi ZUS-1 to ni upravni akt. To pa je bistveno v obravnavanem sporu, kajti po novem ZUS-1 je upravni spor zoper akt, ki ni upravni akt v smislu prvega stavka 1. odstavka in 2. odstavka 2. člena ZUS-1, možno sprožiti samo, če zakon to določa. ZSS pa ne določa, da bi neizbrani kandidat imel možnost sprožiti upravni spor zoper (poseben) akt o neizbiri. Sodno varstvo v upravnem sporu je namreč izrecno predvideno (v drugem stavku 21.a. člena ZSS) samo zoper odločbo o imenovanju iz 21. člena ZSS, kar je relevantno za konkretni primer (in zoper predlog za izvolitev iz 19. člena ZSS). Posebnega akta o neizbiri kandidata, v okoliščinah, ko Sodni svet v predmetnem postopku izbere določenega kandidata, tudi zdaj veljavni ZSS ne pozna.
Zaradi uveljavitve 21.a. člena ZSS v zvezi z ZUS-1 (drugi stavek 1. odstavka 2. člena) pa ni več mogoče uporabiti stališča iz pretekle upravno-sodne prakse, da je odločitev Sodnega sveta, katerega izmed prijavljenih kandidatov bo predlagal v izvolitev v Državni zbor oziroma kateremu bo izdal odločbo o imenovanju, stvar proste presoje.
ZTro člen 21 - 28. Pravilnik o izvajanju ZTro člen 20. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
trošarina - izdaja trošarinskega dovoljenja - prizadeta stranka - upravni spor - pravni interes
Predmet izpodbijane odločbe je izdaja trošarinskega dovoljenja po zahtevi Zavoda RS za blagovne rezerve, tožnik pa z ničemer ne izkazuje, da je odločitev sodišča potrebna, ker drugače njegove pravice oz. njegov pravni interes ne bo zavarovan. Po mnenju sodišča si namreč tožnik v tem postopku ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ne glede na to, da izkazuje dejanski interes, ki pa v tem postopku ni pravno relevanten.