DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - pogoji za odbitek vstopnega DDV - ustrezen račun
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje ZDDV-1 . Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. Sporni računi ne zajemajo vseh podatkov, ki jih zahteva 82. člen ZDDV-1, predvsem glede podatkov, ki so potrebni za identifikacijo storitev.
Nesporno je, da je bil tožnik v letu 2011 davčni rezident Republike Slovenije, ter da je bil zaposlen pri slovenskem delodajalcu ter napoten na delo v Nemčijo. Po 37. členu ZDoh-2 je plača obdavčljiv dohodek, od katerega se plačujejo tako prispevki za socialno varnost kot dohodnina. Stroški, ki jih uveljavlja tožnik, se ne vštevajo v davčno osnovo, zaradi česar se sama davčna osnova za zahtevane zneske ne more znižati.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - vložitev zahteve za vračilo davka - zamuda materialnega roka
V obravnavani zadevi je sporno, ali je šlo za zamudo materialnega roka za vložitev zahteve tožnika za vračilo sorazmernega dela plačanega davka. Predvsem je sporno vprašanje, ali so pri tožniku nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo DMV že v mesecu novembru 2010. Tožnik je dal zahtevek za vračilo 14. 6. 2011, navedeni datum je tudi po presoji sodišča po preteku treh mesecev od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka, ki je v konkretnem primeru mesec november 2010.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - koristi mladoletnega oškodovanca - priča
Iz določb ZKP posebno varstvo mladoletnih prič ne izhaja, vendar sodišče opozarja, da mora obravnava vloge kot je tožnikova, temeljiti na presoji vseh okoliščin iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP, predvsem okoliščini, da je prosilec mladoleten. Tako iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali je tožnik kot priča v kazenskem postopku sposoben braniti svoje interese v primerjavi z obdolžencem, torej so razlogi izpodbijane odločbe v tem pogledu bistveno pomanjkljivi, prav tako je bistveno pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje, kar je razlog za odpravo odločbe.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker tožnik ni sprejel vabila, in se tako ni izjavil o tem, ali se (ne)strinja z mejo, geodetski organ po postopkovnih določbah ZEN ni bil dolžan razpisati ustne obravnave in je pravilno štel, glede na ravnanje tožnika, da se s tako določeno mejo strinja.
Predložene listine in izjava, da bo tožeča stranka sprejela proračun za leto 2013, ter obvestilo o začasnem financiranju občine v prvih mesecih leta 2013, niso listine kot jih zahteva javni razpis v točki 6. Tožena stranka bi morala, skladno s pooblastili Občinskega sveta, vlogi priložiti Odlok o veljavnem proračunu tožeče stranke za leto 2013.
ZGO-1 člen 66. ZUP člen 43, 43/1/, 43/2. Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora v občini Izola člen 4, 5, 6.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - odmiki
Stranski udeleženec v upravnem postopku, kar tožeča stranka v tem primeru je, vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, te pa so neposredno na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi (prvi in drugi odstavek 43. člena ZUP), kar pomeni, da v postopku lahko varuje zgolj tiste interese, ki so pravno varovani, ne pa tudi drugih, za katere sicer sama ocenjuje, da vanje ne bi smelo biti poseženo.
Minimalni odmik 4-ih metrov se nanaša samo na stavbe in ne na gradbene inženirske objekte ali zunanje ureditve ob stavbah. To stališče potrjuje tudi določba 6. člena ZU, ki na območju začasnih ukrepov izrecno dopušča gradnje, s katerimi se izboljšuje komunalna in druga gospodarska infrastruktura.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - enako dejansko in pravno stanje - dopolnilna odločba
Tožena stranka je zavrnila zahtevo tožeče stranke za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, ker je ocenila, da gre za odločbi, ki imata enake pravne posledice, zato ni razloga za odpravo. Poleg tega je bila nova odločba (dopolnilna odločba) izdana, ker je bilo na novo ugotovljeno dejansko stanje, ki ga je bilo potrebno upoštevati pri izdaji nove odločbe. Sodišče pa ugotavlja, da niti iz upravnih spisov, niti iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti kako in na kakšen način ter ali sploh je bilo ugotovljeno drugačno dejansko stanje kot v odločbi, ki je bila izdana pred dopolnilno odločbo.
Tožeča stranka je v pravdnem postopku, v katerem ji je bila dodeljena BPP, sklenila sodno poravnavo, po kateri je pridobila premoženje v znesku 12.192,06 EUR in v kateri je bilo dogovorjeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Zato je na podlagi določb ZBPP dolžna poravnati znesek, ki ga je država plačala odvetnici za nudenje BPP, pri čemer organ za BPP nima podlage za presojo pravilnosti pravnomočnih odločitev, ki so bile glede stroškov postopka sprejete v pravdnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - dolžnost obveščanja organa o spremenjenih okoliščinah
Za zaključek, da je bila upravičencu brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, zadostuje ugotovitev, da je šlo za lažno prikazovanje ali zamolčanje podatkov. Za odločitev v zadevi zato niso pravno relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na samo uporabo nepremičnin, ki so v njeni lasti ter njeno zatrjevano socialno stanje.
Uredba sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškem uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti člen 13, 14.
protidampinška dajatev - določitev dokončne protidampinške dajatve - blago s poreklom iz Malezije - pravna podlaga
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je bila dokončna protidampinška dajatev v konkretnem primeru obračunana neutemeljeno, ker je bila obračunana na podlagi Izvedbene Uredbe Sveta (EU) št. 723/2011, ki ob uvozu še ni veljala. Uredba je namreč določila pobiranje dajatev glede na registracijo uvoza, pri čemer je bila z Uredbo Komisije (EU) št. 966/2010, ki je ob uvozu bila v veljavi, določena (skladno z Uredbo sveta (ES) št. 1225/2009) registracija uvoza (prav) z namenom, da se, če preiskava ugotovi izogibanje, zagotovi retroaktivno obračunavanje protidampinških dajatev od datuma registracije uvoza.
ZGO-1 člen 64. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana člen 3, 12, 15, 21.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija stanovanjskega objekta - nadomestni stanovanjski objekt
Po določbah ZGO-1 in OPN na porušenem objektu rekonstrukcija ni možna, ker je možno rekonstruirati le objekt, ki je legalno zgrajen. Ker iz navedb v tožbi in niti iz podatkov v spisih ne izhaja, da si je tožnica po letu 2003 na parc. št. 213 pred gradnjo objekta pridobila gradbeno dovoljenje in ker tudi sicer gradnja objekta, ki je predlagana po PGD, zaradi bistvene spremembe velikosti ni skladna z določbami OPN, po presoji sodišča ugotavljanje dejstva, ali je bil objekt zgrajen pred letom 1900 porušen v celoti ali le deloma, na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati.
revizija evropskih strukturnih skladov - mnenje neodvisnega revizorja - upravna zadeva - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani akt, ki ga je Urad RS za nadzor proračuna izdal v okviru izvajanja revizije evropskih strukturnih skladov, je zgolj mnenje neodvisnega revizorja in ne akt, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, zato ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - javna listina - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Javna listina ni oblastveni posamični akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, zato ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
V upravnem postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da je tožeča stranka Republiko Slovenijo zapustila prostovoljno, skupaj s svojim možem, ki je bil zaposlen v JLA in je v njej ostal zaposlen vse do 25. 3. 1992, torej tudi po odhodu iz Republike Slovenije. Odsotnost, ki traja vse od avgusta 1991, ni posledica enega izmed razlogov določenih v 6. alinei tretjega odstavka 1.č člena ZUSDD.
ZGJS člen 44, 44/1, 44/1-1. ZŽNPO člen 26, 27. Odlok o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav na Kobli, Voglu, Senožetih v Srednji vasi, Goreljeku in Rudnem polju člen 13, 13/1, 13/1-3.
žičnica - koncesija - odvzem koncesije
Glede na določila za odločanje relevantnega občinskega odloka koncedent z upravno odločbo odvzame koncesijo, če koncesionar za več kot dve leti preneha z obratovanjem žičniške naprave, pa se koncesionar in koncedent ne dogovorita drugače. Poskus sklenitve morebitnega drugačnega dogovora med koncedentom in koncesionarjem ni predpogoj za odvzem koncesije.
brezplačna pravna pomoč - izjava o premoženjskem stanju - neresnični podatki - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je s tem, ko tožeči stranki ni dala možnosti, da se izjasni o podatku, ki ga je dobila iz evidence motornih vozil, to je, da je tožeča stranka lastnica osebnega vozila, bistveno kršila pravila upravnega postopka. Če namreč drži tožbena trditev, da je bilo navedeno vozilo že januarja 2014 dano v razrez, potem so navedbe tožeče stranke v prošnji za dodelitev BPP (da ni lastnica osebnega vozila) točne.
javni razpis - oddaja gostinskega lokala v najem - sklep o izbiri najboljšega ponudnika - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep tožene stranke o izboru najugodnejšega ponudnika za najem gostinskega lokala ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 (enako velja za obvestilo o izbranem ponudniku), saj ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke, v kateri bi se odločalo o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.