davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - vložitev zahteve za vračilo davka - zamuda materialnega roka
V obravnavani zadevi je sporno, ali je šlo za zamudo materialnega roka za vložitev zahteve tožnika za vračilo sorazmernega dela plačanega davka. Predvsem je sporno vprašanje, ali so pri tožniku nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo DMV že v mesecu novembru 2010. Tožnik je dal zahtevek za vračilo 14. 6. 2011, navedeni datum je tudi po presoji sodišča po preteku treh mesecev od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka, ki je v konkretnem primeru mesec november 2010.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - prepoved odtujitve in obremenitve
Vprašanje premoženja, ki se ne upošteva, ureja ZSVarPre tako, da to premoženje taksativno našteva v določbi 24. člena. Med temi razlogi premoženje, s katerim ni mogoče razpolagati ni navedeno, zato je moralo sodišče tožbeni ugovor, ki se nanaša na vknjiženo prepoved odtujitve, zavrniti kot neutemeljen.
dohodnina - davek od drugih dohodkov - revolving posojilna pogodba - tožbena novota
Trditve, da nakazila predstavljajo prejeto oziroma vrnjeno posojilo, tožnik ni uspel dokazati. Davčni organ ne ugotavlja, da bi pogodba, ki jo je predložil tožnik, po svojem poimenovanju ne bila posojilna, temveč ugotavlja, da predložena posojilna pogodba ni skladna z resnično vsebino poslovnega dogodka in prikriva obdavčljive druge dohodke.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - kršitev hišnega reda
Z izpodbijano odločbo je toženka pravilno odločila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta, ker je zaradi suma posedovanja nedovoljenih substanc kršil hišni red. Tožnik v zvezi s tem zatrjuje, da gre za legalen nakup snovi, ki je v prosti prodaji in oporeka pravilni izvedbi disciplinskega postopka v zvezi s tem. Glede na to, da je bil tožnik obstojen zaradi storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili in kaznivega dejanje prikrivanja, se sodišče strinja z oceno toženke, da ni mogoče pričakovati, da tožnik kaznivega dejanje v času pogojnega odpusta ne bo ponovil.
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od zakonskih pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru je lahko sklicevanje na „sistem tožnikovega popolnega nadzora nad delom“ in neizpolnjevanja lastnega poslovnika zgolj indic za obstoj subjektivnega elementa na strani tožnika, ki ga davčni organ ni ugotavljal, ker je ocenil, da storitve niso bile opravljene. Za takšno ugotovitev pa po mnenju sodišča ni pojasnil pravih razlogov, saj ta ugotovitev sloni predvsem na okoliščinah, ki jih je ugotovil pri izdajatelju računov in njihovih kooperantih, kar pa je glede na novejšo prakso SEU napačno.
Predložene listine in izjava, da bo tožeča stranka sprejela proračun za leto 2013, ter obvestilo o začasnem financiranju občine v prvih mesecih leta 2013, niso listine kot jih zahteva javni razpis v točki 6. Tožena stranka bi morala, skladno s pooblastili Občinskega sveta, vlogi priložiti Odlok o veljavnem proračunu tožeče stranke za leto 2013.
ZGO-1 člen 66. ZUP člen 43, 43/1/, 43/2. Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora v občini Izola člen 4, 5, 6.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - odmiki
Stranski udeleženec v upravnem postopku, kar tožeča stranka v tem primeru je, vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, te pa so neposredno na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi (prvi in drugi odstavek 43. člena ZUP), kar pomeni, da v postopku lahko varuje zgolj tiste interese, ki so pravno varovani, ne pa tudi drugih, za katere sicer sama ocenjuje, da vanje ne bi smelo biti poseženo.
Minimalni odmik 4-ih metrov se nanaša samo na stavbe in ne na gradbene inženirske objekte ali zunanje ureditve ob stavbah. To stališče potrjuje tudi določba 6. člena ZU, ki na območju začasnih ukrepov izrecno dopušča gradnje, s katerimi se izboljšuje komunalna in druga gospodarska infrastruktura.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - enako dejansko in pravno stanje - dopolnilna odločba
Tožena stranka je zavrnila zahtevo tožeče stranke za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, ker je ocenila, da gre za odločbi, ki imata enake pravne posledice, zato ni razloga za odpravo. Poleg tega je bila nova odločba (dopolnilna odločba) izdana, ker je bilo na novo ugotovljeno dejansko stanje, ki ga je bilo potrebno upoštevati pri izdaji nove odločbe. Sodišče pa ugotavlja, da niti iz upravnih spisov, niti iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti kako in na kakšen način ter ali sploh je bilo ugotovljeno drugačno dejansko stanje kot v odločbi, ki je bila izdana pred dopolnilno odločbo.
ZGJS člen 44, 44/1, 44/1-1. ZŽNPO člen 26, 27. Odlok o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav na Kobli, Voglu, Senožetih v Srednji vasi, Goreljeku in Rudnem polju člen 13, 13/1, 13/1-3.
žičnica - koncesija - odvzem koncesije
Glede na določila za odločanje relevantnega občinskega odloka koncedent z upravno odločbo odvzame koncesijo, če koncesionar za več kot dve leti preneha z obratovanjem žičniške naprave, pa se koncesionar in koncedent ne dogovorita drugače. Poskus sklenitve morebitnega drugačnega dogovora med koncedentom in koncesionarjem ni predpogoj za odvzem koncesije.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 37, 92, 96, 203, 203/3, 203/3-1, 213. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 366.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik kot prevoznik (solidarno) odgovoren za carinski dolg. Prejel je namreč tranzitno deklaracijo, v kateri je bilo navedeno, kam mora blago dostaviti, vendar je to, namesto k namembnemu carinskemu uradu v Avstrijo, odpeljal na razkladanje v Italijo. Pri tem so brezpredmetni njegovi ugovori, da je ravnal po navodilih naročnika, saj ga ta ne morejo ekskulpirati njegove odgovornosti, ki mu je kot prevozniku naložena po carinskih predpisih, ki so prisilne narave.
ZGO-1 člen 64. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana člen 3, 12, 15, 21.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija stanovanjskega objekta - nadomestni stanovanjski objekt
Po določbah ZGO-1 in OPN na porušenem objektu rekonstrukcija ni možna, ker je možno rekonstruirati le objekt, ki je legalno zgrajen. Ker iz navedb v tožbi in niti iz podatkov v spisih ne izhaja, da si je tožnica po letu 2003 na parc. št. 213 pred gradnjo objekta pridobila gradbeno dovoljenje in ker tudi sicer gradnja objekta, ki je predlagana po PGD, zaradi bistvene spremembe velikosti ni skladna z določbami OPN, po presoji sodišča ugotavljanje dejstva, ali je bil objekt zgrajen pred letom 1900 porušen v celoti ali le deloma, na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
V upravnem postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da je tožeča stranka Republiko Slovenijo zapustila prostovoljno, skupaj s svojim možem, ki je bil zaposlen v JLA in je v njej ostal zaposlen vse do 25. 3. 1992, torej tudi po odhodu iz Republike Slovenije. Odsotnost, ki traja vse od avgusta 1991, ni posledica enega izmed razlogov določenih v 6. alinei tretjega odstavka 1.č člena ZUSDD.
Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na okoliščino, da tožeča stranka ne stanuje na naslovu N. temveč na naslovu M., torej stavbi katere solastnik naj bi bil, ni utemeljen. Kakor izhaja iz upravnega spisa je imela tožeča stranka, tako v času odobritve brezplačne pravne pomoči, kot v času izdaje izpodbijane odločbe prijavljeno bivališče na naslovu N., ta naslov pa je navedla tudi v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči.
Dejstvo, da ima tožeča stranka po izdaji izpodbijane odločbe (dne 7. 1. 2014) svoje začasno prebivališče na naslovu M. na odločitev v zadevi ne more vplivati.
javni razpis - oddaja gostinskega lokala v najem - sklep o izbiri najboljšega ponudnika - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep tožene stranke o izboru najugodnejšega ponudnika za najem gostinskega lokala ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 (enako velja za obvestilo o izbranem ponudniku), saj ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke, v kateri bi se odločalo o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - dolžnost obveščanja organa o spremenjenih okoliščinah
Za zaključek, da je bila upravičencu brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, zadostuje ugotovitev, da je šlo za lažno prikazovanje ali zamolčanje podatkov. Za odločitev v zadevi zato niso pravno relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na samo uporabo nepremičnin, ki so v njeni lasti ter njeno zatrjevano socialno stanje.
ukrep obnove in razvoja vasi - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
V konkretnem primeru iz izpodbijane odločbe in iz odgovora na tožbo ter pripravljalnih vlog ne izhaja, da je bila pred izdajo odločbe tožnici dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki se nanašajo na izračun neupravičenih stroškov in na ugotovljeno razliko med zahtevkom tožnice in dejanskim izračunom. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, na kakšen način in na podlagi katerih dokazov, izvedenih v postopku, je Agencija navedena dejstva in okoliščine ugotovila.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - javna listina - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Javna listina ni oblastveni posamični akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, zato ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - izjava o premoženjskem stanju - neresnični podatki - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je s tem, ko tožeči stranki ni dala možnosti, da se izjasni o podatku, ki ga je dobila iz evidence motornih vozil, to je, da je tožeča stranka lastnica osebnega vozila, bistveno kršila pravila upravnega postopka. Če namreč drži tožbena trditev, da je bilo navedeno vozilo že januarja 2014 dano v razrez, potem so navedbe tožeče stranke v prošnji za dodelitev BPP (da ni lastnica osebnega vozila) točne.