Uredba sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškem uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti člen 13, 14.
protidampinška dajatev - določitev dokončne protidampinške dajatve - blago s poreklom iz Malezije - pravna podlaga
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je bila dokončna protidampinška dajatev v konkretnem primeru obračunana neutemeljeno, ker je bila obračunana na podlagi Izvedbene Uredbe Sveta (EU) št. 723/2011, ki ob uvozu še ni veljala. Uredba je namreč določila pobiranje dajatev glede na registracijo uvoza, pri čemer je bila z Uredbo Komisije (EU) št. 966/2010, ki je ob uvozu bila v veljavi, določena (skladno z Uredbo sveta (ES) št. 1225/2009) registracija uvoza (prav) z namenom, da se, če preiskava ugotovi izogibanje, zagotovi retroaktivno obračunavanje protidampinških dajatev od datuma registracije uvoza.
Tožeča stranka je v pravdnem postopku, v katerem ji je bila dodeljena BPP, sklenila sodno poravnavo, po kateri je pridobila premoženje v znesku 12.192,06 EUR in v kateri je bilo dogovorjeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Zato je na podlagi določb ZBPP dolžna poravnati znesek, ki ga je država plačala odvetnici za nudenje BPP, pri čemer organ za BPP nima podlage za presojo pravilnosti pravnomočnih odločitev, ki so bile glede stroškov postopka sprejete v pravdnem postopku.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Za vsakega posameznega predlagatelja obnove je bistvena presoja, katere okoliščine je zaznal in ali se je iz njih lahko seznanil z izdanim gradbenim dovoljenjem. Če bi se kljub okoliščinam, ki jih je zaznal, ob povprečni skrbnosti lahko seznanil z izdanim gradbenim dovoljenjem, pa se ni, ker je zmotno mislil, da z njim ne bo poseženo v njegove pravice, ni izkazal, da se ni mogel seznaniti z izdanim gradbenim dovoljenjem.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - odprava pomanjkljivosti
Tožnik svoj ugovor o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju dokazuje z izpisom elektronskega sporočila, ki naj bi ga v skladu s pozivom dne 2. 1. 2014 poslal toženki na elektronski naslov, kateremu je bil priložen dopis, s katerim je tožnik na poziv toženke svojo prošnjo dopolnil. Ker toženka v odgovoru na tožbo temu ugovoru ni ugovarjala, je sodišče ugotovilo, da je bila ugotovitev toženke, na kateri temelji izpodbijani sklep, da tožnik svoje prošnje kljub pozivu ni dopolnil, napačna.
ZV-1 člen 124, 124/1, 124/1-2, 128, 128/1. Uredba o vodnih povračilih člen 6, 6/1, 6/1-2.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - način rabe vode - odvzem vode za tehnološki namen - zakonitost Uredbe o vodnih povračilih
Vodno dovoljenje vsebuje opis vrste, obsega in namena vodne pravice, zato tožnica v tem postopku ne more doseči ugotavljanja specifičnosti načina rabe vode v tehnološki namen in drugačne opredelitve, kot izhaja iz izdanega delnega vodnega dovoljenja.
V zadevi ni sporen obseg gradnje, niti to, da tožnika kot investitorja zanjo nista pridobila gradbenega dovoljenja, zato se sodišče strinja z razlogi upravnih aktov obeh stopenj, iz katerih izhaja, da obravnavana gradnja ne bi smela biti izvedena brez gradbenega dovoljenja, zaradi česar je bilo treba izreči inšpekcijske ukrepe, ki jih v primeru nelegalne gradnje predvideva ZGO-1.
Lastnik zemljišča je šele podrejeno naslovnik navedene sankcije.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - odmiki - spremenjena lega objekta
Če je mogoče zadostiti predpisanim odmikom iz gradbenega dovoljenja le tako, da se objekt poruši in na novo zgradi, ne gre več za neskladno zgrajeni objekt.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - tožbena novota - ukrep gradbenega inšpektorja
V obravnavani zadevi ne iz obrazložitev prvostopenjskega in drugostopenjskega upravnega akta, ne iz upravnih spisov zadeve ne izhaja, da bi tožnica kadarkoli v upravnem postopku navajala, da obravnavani objekt ni kozolec, temveč stanovanjska hiša, kot navaja v tožbi. Prav tako ne iz spisa, ne iz tožbenih navedb ni mogoče povzeti kakršne koli okoliščine, ki bi ji to preprečevala. Tožbene navedbe, da je obravnavani objekt stanovanjska hiša in ne kozolec, zato v skladu z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 predstavljajo nedovoljeno tožbeno novoto, ki je sodišče ob odločanju o zadevi ni moglo upoštevati.
Sodišče se strinja s stališčem pritožbenega organa, da poziv upravnega organa prve stopnje, naj tožnica predloži izjavo o odpravi pomanjkljivosti iz odločbe z dne 28. 2. 1985, ki se nanašajo na tisti del programa, ki je bil dejansko spremenjen, ni imel smisla. Moral pa bi se opredeliti do tega, ali omenjena sprememba vpliva na presojo skladnosti z izdanim gradbenim dovoljenjem, in to na podlagi ponovnega tehničnega pregleda. Prvostopenjski upravni organ sicer navaja, da sprememba tehnologije posega v pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje za že zgrajeni objekt za izdelavo letev in izolacijskih stekel, ne pove pa, v katerem delu oz. kateri pogoji izdanega gradbenega dovoljenja se ukvarjajo s tehnologijo proizvodnje in na kakšen način. Zato ni mogoč niti preizkus, ali gre dejansko za tako spremembo, ki bi zaradi narave stvari morala biti preizkušena v postopku za izdajo novega gradbenega dovoljenja.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - predmet preizkusa v upravnem sporu
Predmet obravnave sodišča v tej zadevi je preizkus zakonitosti odločbe, s katero je Javni stanovanjski sklad MOL odločil o tožničini prijavi na 15. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, oziroma to, ali je bila odločitev sprejeta v skladu z merili in pogoji navedenega javnega razpisa. Sodišče zato tožnici, čeprav ne dvomi, da se nahaja v težkem socialnem položaju, ne more nuditi drugačne pomoči, saj zanjo nima možnosti.
upravni postopek - žalitev uradne osebe - izrek denarne kazni - pristojna uradna oseba
V obravnavani zadevi so sporne tožničine navedbe v njenih vlogah, zato je presoja, ali je bila za izrek denarne kazni v obravnavanem primeru pristojna uradna oseba, ki je izdala izpodbijani sklep, odvisna od vprašanja, ali je po tožničini vlogi ta uradna oseba bodisi začela bodisi nadaljevala postopek. Tega preizkusa pa izpodbijani sklep ne omogoča, saj iz njega ni razvidno niti, v katerem postopku je bil izdan.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - dokazovanje - izjava stranke
Sodišče se strinja s tožnikom glede tega, da določitev inšpekcijskega zavezanca očitno posega v korist D.C. in C.C., zato toženka njunima izjavama ne bi smela nekritično slediti, še posebno ne da bi se opredelila do dokazov, ki tema izjavama nasprotujejo.
Ali gre v obravnavanem primeru, ko je bil del prejšnjega objekta zaradi nevarnosti za okolico odstranjen, še vedno za rekonstrukcijo, ali pa za novogradnjo, kar zatrjuje tožnik, na njegove pravice ali pravne koristi ne vpliva.
ZPVI člen 2, 2-2, 11, 12. ZUS-1 člen 65, 73, 73/1.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva - magister znanosti - primerljiv študijski program - spor polne jurisdikcije
Iz 12. člena ZPVI izhaja, da je možno odločati o enakovrednosti pridobljenega naziva in o uporabi v tujini pridobljenega naziva ne da bi se hkrati odločalo tudi o pridobljeni stopnji izobrazbe, kar pomeni, da pridobljeni naziv ni nujno vezan na stopnjo izobrazbe. Razen tega iz šestega odstavka 11. člena ZPVI izhaja, da se enakovrednost v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe in strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu nazivu poklicne oziroma strokovne izobrazbe in strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu ugotavlja v primeru, da v Republiki Sloveniji obstaja primerljiv izobraževalni program. Torej je kriterij za ugotavljanje enakovrednosti naziva obstoj primerljivega izobraževalnega programa, ne pa ugotovljena stopnja izobrazbe.
Na podlagi sicer popolno ugotovljenega dejanskega stanja je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožena stranka sprejela napačno odločitev, ko je tožnikov zahtevek zavrnila. Sodišče meni, da narava stvari dopušča, da lahko odloči v sporu polne jurisdikcije. V konkretnem primeru gre namreč za pravno presojo o tem, ali se za priznanje tujega izobraževanja, tujega v tujini pridobljenega naziva in za ugotovitev enakovrednosti tujega naziva z našim nazivom res zahteva, da bi bilo tuje izobraževanje vključeno v stopenjski bolonjski sistem, ki bi dalo tudi določeno stopnjo izobrazbe. Ta presoja pa je pravne narave.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - prejemanje denarne socialne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vložitve nove prošnje za brezplačno pravno pomoč
Toženka je z izpodbijano odločbo utemeljeno zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev BPP in hkrati odločila, da tožnica nadaljnjih šest mesecev ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP. Tožnica sicer navaja, da toženki ni ničesar zamolčala, vendar iz upravnega spisa izhaja, da je pri podatkih o premoženjskem stanju glede nepremičnin navedla le, da je ¼ lastnica stanovanja ali hiše, v kateri živi, iz zemljiškoknjižnih izpiskov v upravnem spisu pa je razvidno, da ima solastniški delež tudi na nekaterih drugih nepremičninah.
Da je tožnica prejemnica socialne pomoči, še ne pomeni, da je finančni pogoj za dodelitev BPP izpolnjen, kajti kljub navedenemu sme tožena stranka ugotavljati finančni položaj tožnice.
prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev - hujša bolezen
Pravni institut prekinitve prestajanja zaporne kazni, kot ga predvideva ZIKS-1, je izjema, zato mora biti izpolnitev zakonsko zahtevanega pogoja, v obravnavanem primeru je to hujša bolezen, zaradi katere tožnik ne bi bil zmožen prestajati kazni, dejansko izkazana in izrecno ugotovljena. Takšne zdravstvene ogroženosti pa ni mogoče izkazovati s sklicevanjem na strokovne članke, objavljene na svetovnem spletu ali s splošnim opisovanjem bolezni oziroma zdravstvenega stanja obsojenca.
javni razpis - nepovratna sredstva - izplačilo priznanih sredstev
Tožnica v vlogi za odobritev nepovratnih sredstev energetskega prispevka ni navedla, zaradi česar ta strošek v odločbi o pravici do sredstev ni mogel biti odobren.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - načelo zaslišanja stranke
V primeru prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku na podlagi javne dražbe se lastninska pravica pridobi s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ter ima vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi le deklaratorni pomen. Glede na navedeno in upoštevaje predložene dokaze tožnica v času vložitve vloge za brezplačno pravno pomoč ni bila več lastnica spornega poslovnega prostora, kar pomeni, da v vlogi ni navajala neresničnih podatkov.