brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi glede na težo kaznivega dejanja, glede na okoliščine in dejstva konkretne kazenske zadeve in glede na navedena splošna načela kazenskega postopka pravilno presodila, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh oziroma da je zadeva nerazumna.
ZUP člen 260, 260/9, 263, 263/1, 263/1-5. ZPP člen 101, 101/2.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - potek roka - razlogi za dovolitev obnove postopka
Če je zadnji dan roka nedelja, je ob upoštevanju ureditve tako v ZPP kot v ZUP treba šteti, da se zadnji dan roka ne izteče z nedeljo, temveč s pretekom prvega naslednjega delavnika.
Tožnici sta obnovo postopka predlagali po 1. in 5. točki 260. člena ZUP, medtem ko obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP v predlogu nista izrecno navedli. Ker pa tožnicama v prejšnjem postopku ni bila dana možnost sodelovanja, je bilo treba verjetno izkazanost obstoja okoliščin presojati širše, tudi v smislu obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP, saj slednji deluje absolutno.
mednarodna zaščita - status begunca - verodostojnost prosilca - upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi - subsidiarna zaščita - resna škoda - kriteriji - prosilec iz Afganistana
Toženka je glede priznanja statusa begunca odločbo utemeljila s tem, da tožnika ocenjuje kot neverodostojnega, in, ker mu ni mogoče verjeti, da je v izvorni državi imel težave, zavrnila tudi vsa predložena poročila, ki jih je kot dokaz o zemljiških sporih ter o krvnem maščevanju v Afganistanu predložil tožnik, češ da nimajo nobene dokazne vrednosti. Takšno sklepanje je v nasprotju z drugim odstavkom 22. člena in 9. alinejo 23. člena ZMZ. Tretji odstavek 22. člena ZMZ je sicer res določal, da če ni ugotovljena splošna verodostojnost prosilca, pristojni organ ne upošteva informacij o izvorni državi, vendar je Ustavno sodišče to določilo razveljavilo. Čeprav so torej nekatere tožnikove izjave nekonsistentne, to toženke še ne odvezuje, da ne bi upoštevala informacij o izvorni državi.
Toženka prav tako ni pravilno uporabila tretje alineje 28. člena ZMZ, ko je ugotavljala, ali tožniku grozi resna škoda zaradi resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. Razmere v provinci Baghlan bi glede na ugotovitev, da je tam aktivnih med 2.500 in 3.000 bojevnikov in da so v njej izbruhnili valovi nasilja ter da lahko postane novo oporišče uporniškega gibanja, morala presojati še zlasti z vidika vprašanj, ali se število civilnih žrtev (mrtvih in ranjenih) povečuje, ali se povečuje število nasilnih incidentov v okoliščinah, ki jih ni mogoče povezati zgolj z usmerjenimi napadi na točno izbrane (necivilne) cilje in ali se povečuje število notranje razseljenih oseb ter kakšno je stanje v zbirnih centrih glede zagotavljanja pogojev človeka vredno življenje.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - motnje pri delovanju organa - matura - prepoved razvrščanja šol
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti izpolnjena dva pogoja kumulativno, in sicer, da je zahtevani podatek sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa ter da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
V obravnavani zadevi ne gre za razvrščanje šol, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti rezultate mature ali druge kazalce kakovosti posamezne šole. Sporna preglednica vsebuje le število udeleženih, prijavljenih, odjavljenih in neudeleženih kandidatov, opredeljenih z zaporedno številko. Posredovanje podatka, katera šola je umeščena pod posamezno številko, ne omogoča razvrščanja šol, kar bi bilo v nasprotju z določbo 18.a člena ZMat. Tožeča stranka pa tudi ni v zadostni meri izkazala, da bi ji z razkritjem podatkov nastala škoda, in tudi ne, da bi razkritje tega podatka povzročilo motnje pri njenem delovanju.
ZPVI člen 2, 2-2, 11, 12. ZUS-1 člen 65, 73, 73/1.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva - magister znanosti - primerljiv študijski program - spor polne jurisdikcije
Iz 12. člena ZPVI izhaja, da je možno odločati o enakovrednosti pridobljenega naziva in o uporabi v tujini pridobljenega naziva ne da bi se hkrati odločalo tudi o pridobljeni stopnji izobrazbe, kar pomeni, da pridobljeni naziv ni nujno vezan na stopnjo izobrazbe. Razen tega iz šestega odstavka 11. člena ZPVI izhaja, da se enakovrednost v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe in strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu nazivu poklicne oziroma strokovne izobrazbe in strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu ugotavlja v primeru, da v Republiki Sloveniji obstaja primerljiv izobraževalni program. Torej je kriterij za ugotavljanje enakovrednosti naziva obstoj primerljivega izobraževalnega programa, ne pa ugotovljena stopnja izobrazbe.
Na podlagi sicer popolno ugotovljenega dejanskega stanja je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožena stranka sprejela napačno odločitev, ko je tožnikov zahtevek zavrnila. Sodišče meni, da narava stvari dopušča, da lahko odloči v sporu polne jurisdikcije. V konkretnem primeru gre namreč za pravno presojo o tem, ali se za priznanje tujega izobraževanja, tujega v tujini pridobljenega naziva in za ugotovitev enakovrednosti tujega naziva z našim nazivom res zahteva, da bi bilo tuje izobraževanje vključeno v stopenjski bolonjski sistem, ki bi dalo tudi določeno stopnjo izobrazbe. Ta presoja pa je pravne narave.
javni razpis - nepovratna sredstva - izplačilo priznanih sredstev
Tožnica v vlogi za odobritev nepovratnih sredstev energetskega prispevka ni navedla, zaradi česar ta strošek v odločbi o pravici do sredstev ni mogel biti odobren.
Tožeča stranka je pravilno v 60-dnevnem roku v skladu s takrat veljavno sodno prakso vložila tožbo na sklenitev pravnega posla. Glede na to, da je postopek začel teči v skladu s takratno upravnosodno prakso, ga je treba tako tudi nadaljevati. To je potrebno zato, da je onemogočeno vzporedno odločanje v upravnem in pravdnem postopku in zagotovljena pravna varnost. Po zaključku pravdnega postopka pa bo tožeča stranka, če bo v tem postopku uspešna, lahko vložila predlog za odobritev pravnega posla.
Upravni organ zgolj z navedbo, da tožnik ni dosegel ustrezne stopnje kritičnosti in da ni predložil dokazila, da je oškodovanki povrnil s sodbo naložen znesek, brez določne obrazložitve okoliščin iz 88. člena KZ-1, ni zadostil kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku.
URS člen 120, 120/2, 153, 153/3. ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - skladnost podzakonskega akta z zakonom - exceptio illegalis - legalitetno načelo
Ker je bil očitno namen delodajalca, da se kvota določi ob upoštevanju razmerja med številom zaposlenih invalidov in številom vseh delavcev, vse to pa glede na dejavnost, je tolikšno odstopanje, kot se pojavi znotraj posameznega področja dejavnosti, po presoji sodišča v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI. Ker iz tega izhaja, da je Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov v 3. členu v nasprotju z namenom zakonskega določila, na podlagi katerega je bila izdana, je s tem kršeno legalitetno načelo iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS. S tem pa je tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akt v skladu z ustavo in z zakoni.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - prejemanje denarne socialne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vložitve nove prošnje za brezplačno pravno pomoč
Toženka je z izpodbijano odločbo utemeljeno zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev BPP in hkrati odločila, da tožnica nadaljnjih šest mesecev ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP. Tožnica sicer navaja, da toženki ni ničesar zamolčala, vendar iz upravnega spisa izhaja, da je pri podatkih o premoženjskem stanju glede nepremičnin navedla le, da je ¼ lastnica stanovanja ali hiše, v kateri živi, iz zemljiškoknjižnih izpiskov v upravnem spisu pa je razvidno, da ima solastniški delež tudi na nekaterih drugih nepremičninah.
Da je tožnica prejemnica socialne pomoči, še ne pomeni, da je finančni pogoj za dodelitev BPP izpolnjen, kajti kljub navedenemu sme tožena stranka ugotavljati finančni položaj tožnice.
davčna izvršba - neplačilo zborničnega prispevka - izpodbijanje izvršilnega naslova
V konkretni zadevi je bilo ugotovljeno, da tožnica še nima poravnanega zborničnega prispevka za leto 2010, ki ji je bil odmerjen s pravnomočno odločbo 10-028082/2010 z dne 16. 6. 2011, z dnem izvršljivosti 19. 4. 2012. Iz tretjega odstavka 25b. člena ZKGZ izhaja, da se za zavezanca, ki zborničnega prispevka ni plačal v predpisanem roku, uvede in vodi postopek izterjave. Za postopek izterjave pa se smiselno uporabljajo določbe ZDavP-2. Zato se je začel postopek izterjave tako, da se je na podlagi 143. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep.
V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ postopal pravilno, ko je tožniku naložil plačilo izstopnega in vstopnega DDV. Ker je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče uveljavljati zgolj na podlagi računa, ki vsebuje vse predpisane sestavine, je že iz navedenih razlogov pravilna odločitev prvostopenjskega organa, da se tožniku ne prizna vstopni DDV. Za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV zadostuje že, da račun, na podlagi katerega se uveljavlja pravica do odbitka, nima predpisanih sestavin.
odmera davka v posebnih primerih - davčna izvršba - poprava pomote v odločbi - relevantno dejansko stanje - čas izdaje odločbe
Pomota v odločbi se lahko popravi le ob upoštevanju dejanskega stanja, kakršno je bilo v času izdaje odločbe in ne v času izdaje sklepa o popravi. Višina davka, ki se po odmerni odločbi tožniku nalaga v plačilo, je predmet presoje pravilnosti in zakonitosti odločbe in je, kolikor ne gre za popravo računskih in pisnih pomot, ni dopustno spreminjati s popravnim sklepom.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje stranke v postopku - oprostitev plačila stroškov postopka
Tožnica ne more v obsegu svoje „prve“ prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še enkrat dobiti brezplačno pravno pomoč. Po določbah petega odstavka 26. člena ZBPP pa se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči. Ker o stroških postopka, v katerem je že bila vložena tožba, tožena stranka na podlagi prošnje za brezplačno pravno pomoč še ni odločila, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, glede na to, da so ugotovljena dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - dokazno breme
Navedbe o tem, kdaj je tožnik zvedel za izdajo sklepa z dne 22. 3. 2012, je podal šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep, kar pa je prepozno. Prvostopni organ tudi ni bil dolžan tožnika pozivati, da svoj predlog dopolni z navedbo glede pravočasnosti predloga. Dokazno breme, da je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, je namreč na strani predlagatelja postopka.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - obrazložitev subjektivnega elementa
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru se okoliščine, ki jih prvostopenjski organ navaja, nanašajo predvsem na okoliščine na strani družb, ki so izdale zadevne račune, tožniku pa se očita, da ne razpolaga z verodostojnimi listinami, ki bi dokazali opravljene storitve prav s strani izdajateljev računov. Relevanten razlog za zavrnitev pravice do odbitka DDV po mnenju obeh davčnih organov izhaja predvsem v okoliščinah, ki so jih ugotovili na strani „missing treder“ družb oz. na okoliščinah, ki se nanašajo na izdajatelje spornih računov. Slednje glede na novejšo prakso SEU pa samo po sebi ne more biti relevanten razlog za nepriznavanje pravice do odbitka DDV, če se z drugimi dejstvi ne dokaže, da je tožnik to vedel ali bi moral vedeti. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ, po morebitni dopolnitvi postopka, celovito presoditi in v svoji odločbi konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice odbitka vstopnega DDV v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
Uredba Komisije (EU) 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila člen 4. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil člen 5. Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana člen 3.
V obravnavanem primeru je sporno, ali gre v konkretnem primeru za nepredpakirane jedi, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljive. Da gre za to situacijo izhaja iz ugotovitev obeh upravnih organov, ki sta na podlagi HACCP tožnika, ki je kot kritično mejno vrednost za živila predpisal pogoje shranjevanja max 10 °C in 48 ur od priprave jedi, torej čas in pogoje shranjevanja, v okviru katerih lahko tožnik zagotavlja mikrobiološko varnost sendvičev in solat, pripravljenih na prodajnem mestu. Ker gre za zelo kratek rok pod določenimi pogoji (hladni temperaturni režim), določenimi na podlagi mikrobioloških dejavnikov tveganj, je tudi po mnenju sodišča pravilen zaključek obeh upravnih organov, da gre za živila, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva.
Prvostopenjski organ v določbi 220. člena ZUP ni imel podlage za izdajo izpodbijane dopolnilne odločbe, saj je bilo o (edinem) predmetu postopka - to je o vprašanju, ali kmetija izpolnjuje pogoje, da je zaščitena kmetija ali ne, z odločbo z dne 21. 10. 2010 odločeno, in sicer, da ne izpolnjuje več pogojev za zaščiteno kmetijo. Določba 220. člena ZUP organu ne daje podlage, da v primeru, ko naknadno (po tem, ko je o predmetu postopka že odločil) ugotovi, da bi moral izrek odločbe vsebovati predpisane identifikacijske znake nepremičnin - to je navedbo številk vseh parcel, ki obsegajo predmetno kmetijo, izda dopolnilno odločbo.
DDV - davčna osnova - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce
V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnika šteti za obdavčljivega preprodajalca v smislu definicije iz 7. točke prvega odstavka 101. člena ZDDV-1, po kateri „obdavčljivi preprodajalec“ pomeni kateregakoli davčnega zavezanca, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti in z namenom nadaljnje prodaje kupuje ali uvaža rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine, ne glede na to ali davčni zavezanec deluje v svojem imenu ali za račun druge osebe v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo. V tem delu je materialno pravo napačno uporabljeno in je odločitev nepravilna in nezakonita, v ostalem delu pa je pravilna in zakonita. Ko je šlo za dobavo vozil po splošni ureditvi je bil namreč dolžan obračunati DDV od pridobitve blaga znotraj Skupnosti in si je ob izpolnjevanju pogojev lahko odbil vstopni DDV, pri nadaljnjem prometu s temi vozili na slovenskem trgu pa je bil tožnik dolžan obračunati DDV po splošni ureditvi od davčne osnove v višini dosežene celotne prodajne vrednosti vozila in ne le od razlike med prodajno in nabavno ceno, saj za to niso bili izpolnjeni pogoji po ZDDV-1.
ZJU člen 60, 60/1, 60/4, 61a, 64, 64/1. ZUP člen 4, 35, 76, 76/9, 237, 237/2, 237/2-6.
javni natečaj - položaj generalnega direktorja - pristojnost posebne natečajne komisije - sestava posebne natečajne komisije - kršitev pravil postopka - izločitveni razlog - diskriminacija
Po določbi prvega odstavka 64. člena ZJU posebna natečajna komisija iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona ugotavlja in odloča o tem, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj. Skladno s pravno naravo odločanja se po prvem odstavku 60. člena ZJU za postopek javnega natečaja določbe ZUP o ustni obravnavi ne uporabljajo, sodno varstvo pa je neizbranemu kandidatu zagotovljeno le v obsegu, ki je določen v tem zakonu.
Dejstvo, da je v prvem postopku tožena stranka v enaki sestavi in na podlagi enakih vprašanj tožnika v tem elementu ocenila pozitivno, je po presoji sodišča nerelevantno. Razgovor s tožnikom je bil v ponovnem postopku javnega natečaja v celoti ponovno opravljen, zato stališče, da bi komisija morala odgovore ocenjevati z upoštevanjem odgovorov tožnika na prvem razgovoru oziroma s poznavanjem znanja, ki ga je tožnik izkazal v prvem razgovoru, ni utemeljeno. Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan kot primeren, še ne pomeni, da je bil neenakopravno obravnavan oziroma diskriminiran. Po ustaljeni sodni praksi je diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin podana le v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin.