Tožeča stranka je pravilno v 60-dnevnem roku v skladu s takrat veljavno sodno prakso vložila tožbo na sklenitev pravnega posla. Glede na to, da je postopek začel teči v skladu s takratno upravnosodno prakso, ga je treba tako tudi nadaljevati. To je potrebno zato, da je onemogočeno vzporedno odločanje v upravnem in pravdnem postopku in zagotovljena pravna varnost. Po zaključku pravdnega postopka pa bo tožeča stranka, če bo v tem postopku uspešna, lahko vložila predlog za odobritev pravnega posla.
mednarodna zaščita - status begunca - verodostojnost prosilca - upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi - subsidiarna zaščita - resna škoda - kriteriji - prosilec iz Afganistana
Toženka je glede priznanja statusa begunca odločbo utemeljila s tem, da tožnika ocenjuje kot neverodostojnega, in, ker mu ni mogoče verjeti, da je v izvorni državi imel težave, zavrnila tudi vsa predložena poročila, ki jih je kot dokaz o zemljiških sporih ter o krvnem maščevanju v Afganistanu predložil tožnik, češ da nimajo nobene dokazne vrednosti. Takšno sklepanje je v nasprotju z drugim odstavkom 22. člena in 9. alinejo 23. člena ZMZ. Tretji odstavek 22. člena ZMZ je sicer res določal, da če ni ugotovljena splošna verodostojnost prosilca, pristojni organ ne upošteva informacij o izvorni državi, vendar je Ustavno sodišče to določilo razveljavilo. Čeprav so torej nekatere tožnikove izjave nekonsistentne, to toženke še ne odvezuje, da ne bi upoštevala informacij o izvorni državi.
Toženka prav tako ni pravilno uporabila tretje alineje 28. člena ZMZ, ko je ugotavljala, ali tožniku grozi resna škoda zaradi resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. Razmere v provinci Baghlan bi glede na ugotovitev, da je tam aktivnih med 2.500 in 3.000 bojevnikov in da so v njej izbruhnili valovi nasilja ter da lahko postane novo oporišče uporniškega gibanja, morala presojati še zlasti z vidika vprašanj, ali se število civilnih žrtev (mrtvih in ranjenih) povečuje, ali se povečuje število nasilnih incidentov v okoliščinah, ki jih ni mogoče povezati zgolj z usmerjenimi napadi na točno izbrane (necivilne) cilje in ali se povečuje število notranje razseljenih oseb ter kakšno je stanje v zbirnih centrih glede zagotavljanja pogojev človeka vredno življenje.
ZGO-1 člen 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 10.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - nezahtevni objekt
.
Med nezahtevne in enostavne objekte po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost sodijo tudi majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, površine do vključno 20 m2. Sem med drugim spada tudi manjša drvarnica. V konkretnem primeru pa iz izpodbijane odločbe izhaja, da lesena drvarnica služi kot kurilnica z rezervoarjem za kurivo ter ustrezno inštalacijo, zato ne predstavlja nezahtevnega in enostavnega objekta po tej Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost .
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - načelo zaslišanja stranke
V primeru prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku na podlagi javne dražbe se lastninska pravica pridobi s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ter ima vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi le deklaratorni pomen. Glede na navedeno in upoštevaje predložene dokaze tožnica v času vložitve vloge za brezplačno pravno pomoč ni bila več lastnica spornega poslovnega prostora, kar pomeni, da v vlogi ni navajala neresničnih podatkov.
ZUP člen 235, 235/5, 240. ZDavP-2 člen 111, 111/3.
davčna obveznost - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - sklep o zavarovanju terjatve - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Ker je bila pritožba zoper sklep o zavarovanju terjatve vložena po preteku 8-dnevnega roka, je upravni organ ravnal pravilno, ko pritožbe ni obravnaval po vsebini, temveč jo je kot prepozno zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja
Upravičenost do brezplačne pravne pomoči se glede na finančni položaj prosilca ugotavlja glede na pogoje iz 13. člena ZBPP, ki so veljali v času dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ali upravičenec pogoje izpolnjuje ves čas, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč oziroma še štiri leta po pravnomočnosti odločbe, pa se ugotavlja glede na pogoje iz 13. člena, ki so veljali v tem obdobju.
ZPVI člen 2, 2-2, 11, 12. ZUS-1 člen 65, 73, 73/1.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva - magister znanosti - primerljiv študijski program - spor polne jurisdikcije
Iz 12. člena ZPVI izhaja, da je možno odločati o enakovrednosti pridobljenega naziva in o uporabi v tujini pridobljenega naziva ne da bi se hkrati odločalo tudi o pridobljeni stopnji izobrazbe, kar pomeni, da pridobljeni naziv ni nujno vezan na stopnjo izobrazbe. Razen tega iz šestega odstavka 11. člena ZPVI izhaja, da se enakovrednost v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe in strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu nazivu poklicne oziroma strokovne izobrazbe in strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu ugotavlja v primeru, da v Republiki Sloveniji obstaja primerljiv izobraževalni program. Torej je kriterij za ugotavljanje enakovrednosti naziva obstoj primerljivega izobraževalnega programa, ne pa ugotovljena stopnja izobrazbe.
Na podlagi sicer popolno ugotovljenega dejanskega stanja je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožena stranka sprejela napačno odločitev, ko je tožnikov zahtevek zavrnila. Sodišče meni, da narava stvari dopušča, da lahko odloči v sporu polne jurisdikcije. V konkretnem primeru gre namreč za pravno presojo o tem, ali se za priznanje tujega izobraževanja, tujega v tujini pridobljenega naziva in za ugotovitev enakovrednosti tujega naziva z našim nazivom res zahteva, da bi bilo tuje izobraževanje vključeno v stopenjski bolonjski sistem, ki bi dalo tudi določeno stopnjo izobrazbe. Ta presoja pa je pravne narave.
ZUP člen 260, 260/9, 263, 263/1, 263/1-5. ZPP člen 101, 101/2.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - potek roka - razlogi za dovolitev obnove postopka
Če je zadnji dan roka nedelja, je ob upoštevanju ureditve tako v ZPP kot v ZUP treba šteti, da se zadnji dan roka ne izteče z nedeljo, temveč s pretekom prvega naslednjega delavnika.
Tožnici sta obnovo postopka predlagali po 1. in 5. točki 260. člena ZUP, medtem ko obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP v predlogu nista izrecno navedli. Ker pa tožnicama v prejšnjem postopku ni bila dana možnost sodelovanja, je bilo treba verjetno izkazanost obstoja okoliščin presojati širše, tudi v smislu obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP, saj slednji deluje absolutno.
URS člen 120, 120/2, 153, 153/3. ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - skladnost podzakonskega akta z zakonom - exceptio illegalis - legalitetno načelo
Ker je bil očitno namen delodajalca, da se kvota določi ob upoštevanju razmerja med številom zaposlenih invalidov in številom vseh delavcev, vse to pa glede na dejavnost, je tolikšno odstopanje, kot se pojavi znotraj posameznega področja dejavnosti, po presoji sodišča v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI. Ker iz tega izhaja, da je Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov v 3. členu v nasprotju z namenom zakonskega določila, na podlagi katerega je bila izdana, je s tem kršeno legalitetno načelo iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS. S tem pa je tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akt v skladu z ustavo in z zakoni.
javni razpis - nepovratna sredstva - izplačilo priznanih sredstev
Tožnica v vlogi za odobritev nepovratnih sredstev energetskega prispevka ni navedla, zaradi česar ta strošek v odločbi o pravici do sredstev ni mogel biti odobren.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - primerno stanovanje
Za odločanje je relevantno dejansko stanje, ki je bilo upoštevano ob izdaji prve odločbe. Ni podlage za to, da se (celotni) tožničin delež na nepremičnini upošteva kot njeno premoženje. Ni pravilno, da se ponovno ob nesporni (uporabni) površini in vrednosti obeh stanovanj, ne upošteva, da je tožnica lastnica nepremičnine le do 11/24 in da delež na nepremičnini ne presega površine primernega stanovanja (90 m2), ki se kot premoženje ne upošteva.
Prvostopenjski organ v določbi 220. člena ZUP ni imel podlage za izdajo izpodbijane dopolnilne odločbe, saj je bilo o (edinem) predmetu postopka - to je o vprašanju, ali kmetija izpolnjuje pogoje, da je zaščitena kmetija ali ne, z odločbo z dne 21. 10. 2010 odločeno, in sicer, da ne izpolnjuje več pogojev za zaščiteno kmetijo. Določba 220. člena ZUP organu ne daje podlage, da v primeru, ko naknadno (po tem, ko je o predmetu postopka že odločil) ugotovi, da bi moral izrek odločbe vsebovati predpisane identifikacijske znake nepremičnin - to je navedbo številk vseh parcel, ki obsegajo predmetno kmetijo, izda dopolnilno odločbo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - spori iz razmerja med starši in otroki - vrednost spornega predmeta
Organ za BPP je v predmetni zadevi ravnal pravilno, ko je pri določitvi vrednosti spora upošteval določbo drugega odstavka 23. člena ZOdvT, po kateri v sporih iz razmerij med starši in otroki znaša vrednost predmeta 1.500 EUR.
davčna izvršba - neplačilo zborničnega prispevka - izpodbijanje izvršilnega naslova
V konkretni zadevi je bilo ugotovljeno, da tožnica še nima poravnanega zborničnega prispevka za leto 2010, ki ji je bil odmerjen s pravnomočno odločbo 10-028082/2010 z dne 16. 6. 2011, z dnem izvršljivosti 19. 4. 2012. Iz tretjega odstavka 25b. člena ZKGZ izhaja, da se za zavezanca, ki zborničnega prispevka ni plačal v predpisanem roku, uvede in vodi postopek izterjave. Za postopek izterjave pa se smiselno uporabljajo določbe ZDavP-2. Zato se je začel postopek izterjave tako, da se je na podlagi 143. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep.
davčni dolg - zavarovanje davčnega dolga - instrumenti zavarovanja - zamenjava instrumentov zavarovanja - diskrecijska pravica
Predmet obravnavane zadeve je vprašanje ali je davčni organ utemeljeno zavrnil predlagano zamenjavo instrumentov zavarovanja po tožnikovi vlogi. Ker glede na določbo drugega odstavka 120. člena ZDavP-2 davčni organ lahko odobri zamenjavo, torej gre za diskrecijsko pravico, če oceni, da je tudi novo zavarovanje ustrezno, je potrebno preizkusiti, ali je ocena davčnega organa v obravnavanem primeru takšna, da so razvidni utemeljeni razlogi, ki morajo biti pojasnjeni na način, da jih je mogoče preizkusiti. V obravnavani zadevi gre za zavarovanje izpolnitve predvidene davčne obveznosti v višini 1.032.697,00 EUR, zato predlagana obremenitev navedenih parcel glede na njihovo zanemarljivo nizko vrednost (804,00 EUR, 188,00 EUR in 27,00 EUR) ni ustrezna. Glede delnic pa organ prve stopnje pravilno zaključuje, da tožnik z delnicami ne more razpolagati, temveč jih lahko v zavarovanje ponudi le imetnik. Po prvem odstavku 115. členu ZDavP-2 glede osebe, ki je dolžna zagotoviti zavarovanje, izhaja, da mora zavarovanje zagotoviti zavezanec za davek. Ne glede na prvi odstavek 115. člena ZDavP-2 lahko davčni organ na zahtevo zavezanca za davek dovoli, da zavarovanje namesto njega predloži tudi tretja oseba. Tožnik v postopku ni dokazal, da je navedene delnice predložila družba B. d.o.o. za račun tožnika.
status pristopnika iz JLA v TO - zavrženje vloge - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Iz izreka sklepa tožene stranke izhaja, da je zahtevek tožnika bil zavržen. Iz vsebine obrazložitve pa izhaja, da je po vsebini (meritorno) sicer na abstraktni ravni tožena stranka presojala zahtevek tožnika. Izrek izpodbijane odločbe in obrazložitev izpodbijane odločbe sta si zato v nasprotju. S tem je tožena stranka tudi kršila določilo 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, ki določa, da morajo biti v obrazložitvi navedeni tisti razlogi, ki narekujejo odločitev.
davčna izvršba - odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - pravni interes za odlog izvršbe - vloga neupravičene osebe - zavrženje vloge
Odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog zavezanca v ZDavP-2 ni predvideno. Davčni organ v vsakem primeru oceni možnost, da zavezanec s pritožbo uspe, zato tudi ni potrebno, saj se interes zavezanca v tem primeru varuje uradoma. Tožnik nima ne pravice ne pravnega interesa in s tem zakonske podlage za to, da predlaga odlog davčne izvršbe in da zahteva odločitev o predlogu.
ZJU člen 60, 60/1, 60/4, 61a, 64, 64/1. ZUP člen 4, 35, 76, 76/9, 237, 237/2, 237/2-6.
javni natečaj - položaj generalnega direktorja - pristojnost posebne natečajne komisije - sestava posebne natečajne komisije - kršitev pravil postopka - izločitveni razlog - diskriminacija
Po določbi prvega odstavka 64. člena ZJU posebna natečajna komisija iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona ugotavlja in odloča o tem, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj. Skladno s pravno naravo odločanja se po prvem odstavku 60. člena ZJU za postopek javnega natečaja določbe ZUP o ustni obravnavi ne uporabljajo, sodno varstvo pa je neizbranemu kandidatu zagotovljeno le v obsegu, ki je določen v tem zakonu.
Dejstvo, da je v prvem postopku tožena stranka v enaki sestavi in na podlagi enakih vprašanj tožnika v tem elementu ocenila pozitivno, je po presoji sodišča nerelevantno. Razgovor s tožnikom je bil v ponovnem postopku javnega natečaja v celoti ponovno opravljen, zato stališče, da bi komisija morala odgovore ocenjevati z upoštevanjem odgovorov tožnika na prvem razgovoru oziroma s poznavanjem znanja, ki ga je tožnik izkazal v prvem razgovoru, ni utemeljeno. Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan kot primeren, še ne pomeni, da je bil neenakopravno obravnavan oziroma diskriminiran. Po ustaljeni sodni praksi je diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin podana le v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin.
Javni poziv 12 SUB-OB12 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - obnovljivi viri energije
V obravnavanem primeru je bila zavrnjena tožnikova vloga na Javnem pozivu (za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 12SUB-OB12) za naložbo vgradnja toplovodne kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. Razlog za zavrnitev tožnikove vloge je ugotovitev, da je bila naložba, za katero uveljavlja pridobitev finančnih sredstev, izvedena 11. 4. 2012, kar pa je pred oddajo tožnikove vloge na Sklad (19. 4. 2012), in s tem v nasprotju s pogoji Javnega poziva.