URS člen 120, 120/2, 153, 153/3. ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - skladnost podzakonskega akta z zakonom - exceptio illegalis - legalitetno načelo
Ker je bil očitno namen delodajalca, da se kvota določi ob upoštevanju razmerja med številom zaposlenih invalidov in številom vseh delavcev, vse to pa glede na dejavnost, je tolikšno odstopanje, kot se pojavi znotraj posameznega področja dejavnosti, po presoji sodišča v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI. Ker iz tega izhaja, da je Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov v 3. členu v nasprotju z namenom zakonskega določila, na podlagi katerega je bila izdana, je s tem kršeno legalitetno načelo iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS. S tem pa je tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akt v skladu z ustavo in z zakoni.
ZUP člen 260, 260/9, 263, 263/1, 263/1-5. ZPP člen 101, 101/2.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - potek roka - razlogi za dovolitev obnove postopka
Če je zadnji dan roka nedelja, je ob upoštevanju ureditve tako v ZPP kot v ZUP treba šteti, da se zadnji dan roka ne izteče z nedeljo, temveč s pretekom prvega naslednjega delavnika.
Tožnici sta obnovo postopka predlagali po 1. in 5. točki 260. člena ZUP, medtem ko obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP v predlogu nista izrecno navedli. Ker pa tožnicama v prejšnjem postopku ni bila dana možnost sodelovanja, je bilo treba verjetno izkazanost obstoja okoliščin presojati širše, tudi v smislu obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP, saj slednji deluje absolutno.
mednarodna zaščita - status begunca - verodostojnost prosilca - upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi - subsidiarna zaščita - resna škoda - kriteriji - prosilec iz Afganistana
Toženka je glede priznanja statusa begunca odločbo utemeljila s tem, da tožnika ocenjuje kot neverodostojnega, in, ker mu ni mogoče verjeti, da je v izvorni državi imel težave, zavrnila tudi vsa predložena poročila, ki jih je kot dokaz o zemljiških sporih ter o krvnem maščevanju v Afganistanu predložil tožnik, češ da nimajo nobene dokazne vrednosti. Takšno sklepanje je v nasprotju z drugim odstavkom 22. člena in 9. alinejo 23. člena ZMZ. Tretji odstavek 22. člena ZMZ je sicer res določal, da če ni ugotovljena splošna verodostojnost prosilca, pristojni organ ne upošteva informacij o izvorni državi, vendar je Ustavno sodišče to določilo razveljavilo. Čeprav so torej nekatere tožnikove izjave nekonsistentne, to toženke še ne odvezuje, da ne bi upoštevala informacij o izvorni državi.
Toženka prav tako ni pravilno uporabila tretje alineje 28. člena ZMZ, ko je ugotavljala, ali tožniku grozi resna škoda zaradi resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. Razmere v provinci Baghlan bi glede na ugotovitev, da je tam aktivnih med 2.500 in 3.000 bojevnikov in da so v njej izbruhnili valovi nasilja ter da lahko postane novo oporišče uporniškega gibanja, morala presojati še zlasti z vidika vprašanj, ali se število civilnih žrtev (mrtvih in ranjenih) povečuje, ali se povečuje število nasilnih incidentov v okoliščinah, ki jih ni mogoče povezati zgolj z usmerjenimi napadi na točno izbrane (necivilne) cilje in ali se povečuje število notranje razseljenih oseb ter kakšno je stanje v zbirnih centrih glede zagotavljanja pogojev človeka vredno življenje.
Upravni organ zgolj z navedbo, da tožnik ni dosegel ustrezne stopnje kritičnosti in da ni predložil dokazila, da je oškodovanki povrnil s sodbo naložen znesek, brez določne obrazložitve okoliščin iz 88. člena KZ-1, ni zadostil kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi glede na težo kaznivega dejanja, glede na okoliščine in dejstva konkretne kazenske zadeve in glede na navedena splošna načela kazenskega postopka pravilno presodila, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh oziroma da je zadeva nerazumna.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja
Upravičenost do brezplačne pravne pomoči se glede na finančni položaj prosilca ugotavlja glede na pogoje iz 13. člena ZBPP, ki so veljali v času dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ali upravičenec pogoje izpolnjuje ves čas, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč oziroma še štiri leta po pravnomočnosti odločbe, pa se ugotavlja glede na pogoje iz 13. člena, ki so veljali v tem obdobju.
ZGO-1 člen 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 10.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - nezahtevni objekt
.
Med nezahtevne in enostavne objekte po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost sodijo tudi majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, površine do vključno 20 m2. Sem med drugim spada tudi manjša drvarnica. V konkretnem primeru pa iz izpodbijane odločbe izhaja, da lesena drvarnica služi kot kurilnica z rezervoarjem za kurivo ter ustrezno inštalacijo, zato ne predstavlja nezahtevnega in enostavnega objekta po tej Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost .
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - motnje pri delovanju organa - matura - prepoved razvrščanja šol
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti izpolnjena dva pogoja kumulativno, in sicer, da je zahtevani podatek sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa ter da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
V obravnavani zadevi ne gre za razvrščanje šol, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti rezultate mature ali druge kazalce kakovosti posamezne šole. Sporna preglednica vsebuje le število udeleženih, prijavljenih, odjavljenih in neudeleženih kandidatov, opredeljenih z zaporedno številko. Posredovanje podatka, katera šola je umeščena pod posamezno številko, ne omogoča razvrščanja šol, kar bi bilo v nasprotju z določbo 18.a člena ZMat. Tožeča stranka pa tudi ni v zadostni meri izkazala, da bi ji z razkritjem podatkov nastala škoda, in tudi ne, da bi razkritje tega podatka povzročilo motnje pri njenem delovanju.
ZUP člen 235, 235/5, 240. ZDavP-2 člen 111, 111/3.
davčna obveznost - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - sklep o zavarovanju terjatve - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Ker je bila pritožba zoper sklep o zavarovanju terjatve vložena po preteku 8-dnevnega roka, je upravni organ ravnal pravilno, ko pritožbe ni obravnaval po vsebini, temveč jo je kot prepozno zavrgel.
Tožeča stranka je pravilno v 60-dnevnem roku v skladu s takrat veljavno sodno prakso vložila tožbo na sklenitev pravnega posla. Glede na to, da je postopek začel teči v skladu s takratno upravnosodno prakso, ga je treba tako tudi nadaljevati. To je potrebno zato, da je onemogočeno vzporedno odločanje v upravnem in pravdnem postopku in zagotovljena pravna varnost. Po zaključku pravdnega postopka pa bo tožeča stranka, če bo v tem postopku uspešna, lahko vložila predlog za odobritev pravnega posla.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - dokazno breme
Navedbe o tem, kdaj je tožnik zvedel za izdajo sklepa z dne 22. 3. 2012, je podal šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep, kar pa je prepozno. Prvostopni organ tudi ni bil dolžan tožnika pozivati, da svoj predlog dopolni z navedbo glede pravočasnosti predloga. Dokazno breme, da je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, je namreč na strani predlagatelja postopka.
odmera davka v posebnih primerih - davčna izvršba - poprava pomote v odločbi - relevantno dejansko stanje - čas izdaje odločbe
Pomota v odločbi se lahko popravi le ob upoštevanju dejanskega stanja, kakršno je bilo v času izdaje odločbe in ne v času izdaje sklepa o popravi. Višina davka, ki se po odmerni odločbi tožniku nalaga v plačilo, je predmet presoje pravilnosti in zakonitosti odločbe in je, kolikor ne gre za popravo računskih in pisnih pomot, ni dopustno spreminjati s popravnim sklepom.
status pristopnika iz JLA v TO - zavrženje vloge - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Iz izreka sklepa tožene stranke izhaja, da je zahtevek tožnika bil zavržen. Iz vsebine obrazložitve pa izhaja, da je po vsebini (meritorno) sicer na abstraktni ravni tožena stranka presojala zahtevek tožnika. Izrek izpodbijane odločbe in obrazložitev izpodbijane odločbe sta si zato v nasprotju. S tem je tožena stranka tudi kršila določilo 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, ki določa, da morajo biti v obrazložitvi navedeni tisti razlogi, ki narekujejo odločitev.
dohodnina - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - davčni inšpekcijski nadzor - davčni odtegljaj - stranski udeleženec - neposredna pravna korist
Pri nadzoru pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb gre za odločanje o obveznostih družbe A. d.d. kot plačnika davčnega odtegljaja iz naslova akontacije dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost, torej za odločanje o obveznostih, za katere je tako v pogledu obračuna kot v pogledu plačila po določbah materialnega zakona in po določbah procesnega zakona zavezana družba kot plačnik in ne tožnik kot (davčni) zavezanec za dohodnino. Gre torej za samostojno davčno obveznost, ki na obveznost tožnika neposredno ne vpliva. Tožnikova pravna korist glede obračuna in plačila akontacij dohodnine in obveznih prispevkov, ki se nalagajo družbi kot plačniku, še ni neposredna, kar pomeni, da tožnik ne more zahtevati položaja stranskega udeleženca v postopku inšpekcijskega nadzora pri omenjeni družbi.
ZKme-1 člen 45. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 263/2, 263/4. Uredba o ureditvi trga z vinom člen 33, 33/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - obnova postopka po uradni dolžnosti - rok za obnovo postopka - novo dejstvo
Prvostopni organ je za nova dejstva izvedel dne 10. 7. 2012, ko mu je bil omogočen vpogled v zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru in poročilo o inšpekcijskem nadzoru, torej je bila izpodbijana odločba izdana znotraj trimesečnega subjektivnega roka, ki ga določa ZKme-1 za začetek obnove postopka.
Iz tretjega odstavka 33. člena Uredbe o ureditvi trga z vinom izhaja, da mora biti oznaka porekla vina del promocijske dejavnosti. Pravilno je stališče organa, da sporni reklamni material ni ustrezal zahtevi iz navedene določbe in javnemu pozivu, kar v posledici pomeni, da stroški, ki iz nepopolnega reklamnega materiala izhajajo, niso upravičeni. Sporno dejstvo, da je obstajal promocijski material brez oznake porekla, za katerega je tožnik zahteval upravičene stroške, je novo dejstvo, kot ga opredeljuje 1. točka 260. člena ZUP. Dejstvo, da na majicah, vrečkah, vizitkah ni označenega porekla države, je obstajalo že v času odločanja o zahtevku za povrnitev upravičenih stroškov, organ pa zanj ni vedel, ker je zahtevek presojal zgolj na podlagi predloženih računov, kar pa ne pomeni, da obveza tožnika, da reklamni material promovira, kot je določeno v javnem pozivu, ni obstajala. Tožnik nima prav, da gre v obravnavanem primeru za novo presojo dejstev in dokazov, ki so obstajali v prvotnem postopku in ki so bili prvostopnemu organu na razpolago.
Uredba Komisije (EU) 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila člen 4. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil člen 5. Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana člen 3.
V obravnavanem primeru je sporno, ali gre v konkretnem primeru za nepredpakirane jedi, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljive. Da gre za to situacijo izhaja iz ugotovitev obeh upravnih organov, ki sta na podlagi HACCP tožnika, ki je kot kritično mejno vrednost za živila predpisal pogoje shranjevanja max 10 °C in 48 ur od priprave jedi, torej čas in pogoje shranjevanja, v okviru katerih lahko tožnik zagotavlja mikrobiološko varnost sendvičev in solat, pripravljenih na prodajnem mestu. Ker gre za zelo kratek rok pod določenimi pogoji (hladni temperaturni režim), določenimi na podlagi mikrobioloških dejavnikov tveganj, je tudi po mnenju sodišča pravilen zaključek obeh upravnih organov, da gre za živila, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva.
davčna izvršba - neplačilo zborničnega prispevka - izpodbijanje izvršilnega naslova
V konkretni zadevi je bilo ugotovljeno, da tožnica še nima poravnanega zborničnega prispevka za leto 2010, ki ji je bil odmerjen s pravnomočno odločbo 10-028082/2010 z dne 16. 6. 2011, z dnem izvršljivosti 19. 4. 2012. Iz tretjega odstavka 25b. člena ZKGZ izhaja, da se za zavezanca, ki zborničnega prispevka ni plačal v predpisanem roku, uvede in vodi postopek izterjave. Za postopek izterjave pa se smiselno uporabljajo določbe ZDavP-2. Zato se je začel postopek izterjave tako, da se je na podlagi 143. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep.
V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ postopal pravilno, ko je tožniku naložil plačilo izstopnega in vstopnega DDV. Ker je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče uveljavljati zgolj na podlagi računa, ki vsebuje vse predpisane sestavine, je že iz navedenih razlogov pravilna odločitev prvostopenjskega organa, da se tožniku ne prizna vstopni DDV. Za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV zadostuje že, da račun, na podlagi katerega se uveljavlja pravica do odbitka, nima predpisanih sestavin.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje stranke v postopku - oprostitev plačila stroškov postopka
Tožnica ne more v obsegu svoje „prve“ prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še enkrat dobiti brezplačno pravno pomoč. Po določbah petega odstavka 26. člena ZBPP pa se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči. Ker o stroških postopka, v katerem je že bila vložena tožba, tožena stranka na podlagi prošnje za brezplačno pravno pomoč še ni odločila, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, glede na to, da so ugotovljena dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena.