brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - primerno stanovanje
Za odločanje je relevantno dejansko stanje, ki je bilo upoštevano ob izdaji prve odločbe. Ni podlage za to, da se (celotni) tožničin delež na nepremičnini upošteva kot njeno premoženje. Ni pravilno, da se ponovno ob nesporni (uporabni) površini in vrednosti obeh stanovanj, ne upošteva, da je tožnica lastnica nepremičnine le do 11/24 in da delež na nepremičnini ne presega površine primernega stanovanja (90 m2), ki se kot premoženje ne upošteva.
Javni poziv 12 SUB-OB12 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - obnovljivi viri energije
V obravnavanem primeru je bila zavrnjena tožnikova vloga na Javnem pozivu (za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 12SUB-OB12) za naložbo vgradnja toplovodne kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. Razlog za zavrnitev tožnikove vloge je ugotovitev, da je bila naložba, za katero uveljavlja pridobitev finančnih sredstev, izvedena 11. 4. 2012, kar pa je pred oddajo tožnikove vloge na Sklad (19. 4. 2012), in s tem v nasprotju s pogoji Javnega poziva.
denacionalizacija - uveden postopek dedovanja - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Uveden postopek dedovanja po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu ni okoliščina, ki bi predstavljala oviro za vzpostavitev prejšnjega stanja. Lastninska pravica na sporni nepremičnini namreč, glede na podatke izpodbijane odločbe, (še) ni prešla na tretjo osebo. Le takšen prenos lastninske pravice na tretjega, ki v denacionalizacijskem postopku ni sodeloval, bi predstavljal oviro za vzpostavitev prejšnjega staja in bi pomenil, da so bile pridobljene pravice izkoriščene.
Inštitut odprave odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, katerega namen je ravno odprava upravnih aktov iz razlogov, ki so v določbi 274. člena ZUP izrecno navedeni, zato razlog, ki ga je v izpodbijani odločbi navedla toženka, ni pravno upošteven oziroma ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici. Razloga za zavrnitev zahteve tožnice po 274. členu ZUP pa glede na navedeno ne more predstavljati niti razlog toženke, da bi odprava odločbe nesorazmerno zavarovala pravice tožnice, ki ni izkoristila rednih pravnih sredstev. Pogoja predhodne izkoriščenosti rednih pravnih sredstev namreč ZUP v določbah o tem pravnem sredstvu ne določa.
Prvostopenjski organ v določbi 220. člena ZUP ni imel podlage za izdajo izpodbijane dopolnilne odločbe, saj je bilo o (edinem) predmetu postopka - to je o vprašanju, ali kmetija izpolnjuje pogoje, da je zaščitena kmetija ali ne, z odločbo z dne 21. 10. 2010 odločeno, in sicer, da ne izpolnjuje več pogojev za zaščiteno kmetijo. Določba 220. člena ZUP organu ne daje podlage, da v primeru, ko naknadno (po tem, ko je o predmetu postopka že odločil) ugotovi, da bi moral izrek odločbe vsebovati predpisane identifikacijske znake nepremičnin - to je navedbo številk vseh parcel, ki obsegajo predmetno kmetijo, izda dopolnilno odločbo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - spori iz razmerja med starši in otroki - vrednost spornega predmeta
Organ za BPP je v predmetni zadevi ravnal pravilno, ko je pri določitvi vrednosti spora upošteval določbo drugega odstavka 23. člena ZOdvT, po kateri v sporih iz razmerij med starši in otroki znaša vrednost predmeta 1.500 EUR.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - obrazložitev subjektivnega elementa
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru se okoliščine, ki jih prvostopenjski organ navaja, nanašajo predvsem na okoliščine na strani družb, ki so izdale zadevne račune, tožniku pa se očita, da ne razpolaga z verodostojnimi listinami, ki bi dokazali opravljene storitve prav s strani izdajateljev računov. Relevanten razlog za zavrnitev pravice do odbitka DDV po mnenju obeh davčnih organov izhaja predvsem v okoliščinah, ki so jih ugotovili na strani „missing treder“ družb oz. na okoliščinah, ki se nanašajo na izdajatelje spornih računov. Slednje glede na novejšo prakso SEU pa samo po sebi ne more biti relevanten razlog za nepriznavanje pravice do odbitka DDV, če se z drugimi dejstvi ne dokaže, da je tožnik to vedel ali bi moral vedeti. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ, po morebitni dopolnitvi postopka, celovito presoditi in v svoji odločbi konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice odbitka vstopnega DDV v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - zahteva za izdajo odločbe
Procesna predpostavka za odločanje o tožbi zaradi molka drugostopenjskega organa je izpolnjena tudi, če je bila vloga poslana organu prve stopnje. Sedemdnevni rok za odločitev o pritožbi pa v takšnem primeru začne teči od dneva, ko je drugostopenjski organ prejel zahtevo od prvostopenjskega organa.
ZJU člen 60, 60/1, 60/4, 61a, 64, 64/1. ZUP člen 4, 35, 76, 76/9, 237, 237/2, 237/2-6.
javni natečaj - položaj generalnega direktorja - pristojnost posebne natečajne komisije - sestava posebne natečajne komisije - kršitev pravil postopka - izločitveni razlog - diskriminacija
Po določbi prvega odstavka 64. člena ZJU posebna natečajna komisija iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona ugotavlja in odloča o tem, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj. Skladno s pravno naravo odločanja se po prvem odstavku 60. člena ZJU za postopek javnega natečaja določbe ZUP o ustni obravnavi ne uporabljajo, sodno varstvo pa je neizbranemu kandidatu zagotovljeno le v obsegu, ki je določen v tem zakonu.
Dejstvo, da je v prvem postopku tožena stranka v enaki sestavi in na podlagi enakih vprašanj tožnika v tem elementu ocenila pozitivno, je po presoji sodišča nerelevantno. Razgovor s tožnikom je bil v ponovnem postopku javnega natečaja v celoti ponovno opravljen, zato stališče, da bi komisija morala odgovore ocenjevati z upoštevanjem odgovorov tožnika na prvem razgovoru oziroma s poznavanjem znanja, ki ga je tožnik izkazal v prvem razgovoru, ni utemeljeno. Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan kot primeren, še ne pomeni, da je bil neenakopravno obravnavan oziroma diskriminiran. Po ustaljeni sodni praksi je diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin podana le v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin.
davčni dolg - zavarovanje davčnega dolga - instrumenti zavarovanja - zamenjava instrumentov zavarovanja - diskrecijska pravica
Predmet obravnavane zadeve je vprašanje ali je davčni organ utemeljeno zavrnil predlagano zamenjavo instrumentov zavarovanja po tožnikovi vlogi. Ker glede na določbo drugega odstavka 120. člena ZDavP-2 davčni organ lahko odobri zamenjavo, torej gre za diskrecijsko pravico, če oceni, da je tudi novo zavarovanje ustrezno, je potrebno preizkusiti, ali je ocena davčnega organa v obravnavanem primeru takšna, da so razvidni utemeljeni razlogi, ki morajo biti pojasnjeni na način, da jih je mogoče preizkusiti. V obravnavani zadevi gre za zavarovanje izpolnitve predvidene davčne obveznosti v višini 1.032.697,00 EUR, zato predlagana obremenitev navedenih parcel glede na njihovo zanemarljivo nizko vrednost (804,00 EUR, 188,00 EUR in 27,00 EUR) ni ustrezna. Glede delnic pa organ prve stopnje pravilno zaključuje, da tožnik z delnicami ne more razpolagati, temveč jih lahko v zavarovanje ponudi le imetnik. Po prvem odstavku 115. členu ZDavP-2 glede osebe, ki je dolžna zagotoviti zavarovanje, izhaja, da mora zavarovanje zagotoviti zavezanec za davek. Ne glede na prvi odstavek 115. člena ZDavP-2 lahko davčni organ na zahtevo zavezanca za davek dovoli, da zavarovanje namesto njega predloži tudi tretja oseba. Tožnik v postopku ni dokazal, da je navedene delnice predložila družba B. d.o.o. za račun tožnika.
davčna izvršba - odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - pravni interes za odlog izvršbe - vloga neupravičene osebe - zavrženje vloge
Odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog zavezanca v ZDavP-2 ni predvideno. Davčni organ v vsakem primeru oceni možnost, da zavezanec s pritožbo uspe, zato tudi ni potrebno, saj se interes zavezanca v tem primeru varuje uradoma. Tožnik nima ne pravice ne pravnega interesa in s tem zakonske podlage za to, da predlaga odlog davčne izvršbe in da zahteva odločitev o predlogu.
DDV - davčna osnova - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce
V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnika šteti za obdavčljivega preprodajalca v smislu definicije iz 7. točke prvega odstavka 101. člena ZDDV-1, po kateri „obdavčljivi preprodajalec“ pomeni kateregakoli davčnega zavezanca, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti in z namenom nadaljnje prodaje kupuje ali uvaža rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine, ne glede na to ali davčni zavezanec deluje v svojem imenu ali za račun druge osebe v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo. V tem delu je materialno pravo napačno uporabljeno in je odločitev nepravilna in nezakonita, v ostalem delu pa je pravilna in zakonita. Ko je šlo za dobavo vozil po splošni ureditvi je bil namreč dolžan obračunati DDV od pridobitve blaga znotraj Skupnosti in si je ob izpolnjevanju pogojev lahko odbil vstopni DDV, pri nadaljnjem prometu s temi vozili na slovenskem trgu pa je bil tožnik dolžan obračunati DDV po splošni ureditvi od davčne osnove v višini dosežene celotne prodajne vrednosti vozila in ne le od razlike med prodajno in nabavno ceno, saj za to niso bili izpolnjeni pogoji po ZDDV-1.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
okoljska dajatev - vračilo okoljske dajatve - onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
Subjekti in primeri, v katerih pripada pravica do vračila okoljske dajatve zaradi izgorevanja goriva, so taksativno navedeni v 18. členu Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Glede na dejstvo, da gre za ugodnost, torej za vračilo, je potrebno takšno določbo razlagati ozko.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - po vložitvi tožbe izdana odločba upravnega organa - nova tožba
Tožnik je po prejemu odločbe upravnega organa druge stopnje pri naslovnem sodišču vložil novo tožbo, ki jo je sodišče obravnavalo pod opravilno št. I U 1539/2013 in jo s sodbo z dne 13. 2. 2014 tudi zavrnilo. Ker zoper navedeno sodbo pritožba ni dovoljena, navedeno pomeni, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - nezmožnost vzpostavitve prejšnjega stanja - kršitev pravice do sodnega varstva
Če bi bila odločba, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje v RS, izvršena še pred pravnomočnostjo, vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi tožnik v tem upravnem sporu uspel. V tem primeru se namreč tožnik ne bi več nahajal na območju RS in bi ostal brez sedanje zaposlitve. Ker vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila več mogoča, sodno varstvo v upravnem sporu ne bi bilo učinkovito. S tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva. Odložitev izvršitve izpodbijanega akta tudi ne nasprotuje javni koristi. Zato je sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo.