ZKme-1 člen 45. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 263/2, 263/4. Uredba o ureditvi trga z vinom člen 33, 33/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - obnova postopka po uradni dolžnosti - rok za obnovo postopka - novo dejstvo
Prvostopni organ je za nova dejstva izvedel dne 10. 7. 2012, ko mu je bil omogočen vpogled v zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru in poročilo o inšpekcijskem nadzoru, torej je bila izpodbijana odločba izdana znotraj trimesečnega subjektivnega roka, ki ga določa ZKme-1 za začetek obnove postopka.
Iz tretjega odstavka 33. člena Uredbe o ureditvi trga z vinom izhaja, da mora biti oznaka porekla vina del promocijske dejavnosti. Pravilno je stališče organa, da sporni reklamni material ni ustrezal zahtevi iz navedene določbe in javnemu pozivu, kar v posledici pomeni, da stroški, ki iz nepopolnega reklamnega materiala izhajajo, niso upravičeni. Sporno dejstvo, da je obstajal promocijski material brez oznake porekla, za katerega je tožnik zahteval upravičene stroške, je novo dejstvo, kot ga opredeljuje 1. točka 260. člena ZUP. Dejstvo, da na majicah, vrečkah, vizitkah ni označenega porekla države, je obstajalo že v času odločanja o zahtevku za povrnitev upravičenih stroškov, organ pa zanj ni vedel, ker je zahtevek presojal zgolj na podlagi predloženih računov, kar pa ne pomeni, da obveza tožnika, da reklamni material promovira, kot je določeno v javnem pozivu, ni obstajala. Tožnik nima prav, da gre v obravnavanem primeru za novo presojo dejstev in dokazov, ki so obstajali v prvotnem postopku in ki so bili prvostopnemu organu na razpolago.
Uredba Komisije (EU) 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila člen 4. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil člen 5. Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana člen 3.
V obravnavanem primeru je sporno, ali gre v konkretnem primeru za nepredpakirane jedi, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljive. Da gre za to situacijo izhaja iz ugotovitev obeh upravnih organov, ki sta na podlagi HACCP tožnika, ki je kot kritično mejno vrednost za živila predpisal pogoje shranjevanja max 10 °C in 48 ur od priprave jedi, torej čas in pogoje shranjevanja, v okviru katerih lahko tožnik zagotavlja mikrobiološko varnost sendvičev in solat, pripravljenih na prodajnem mestu. Ker gre za zelo kratek rok pod določenimi pogoji (hladni temperaturni režim), določenimi na podlagi mikrobioloških dejavnikov tveganj, je tudi po mnenju sodišča pravilen zaključek obeh upravnih organov, da gre za živila, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva.
odmera davka v posebnih primerih - davčna izvršba - poprava pomote v odločbi - relevantno dejansko stanje - čas izdaje odločbe
Pomota v odločbi se lahko popravi le ob upoštevanju dejanskega stanja, kakršno je bilo v času izdaje odločbe in ne v času izdaje sklepa o popravi. Višina davka, ki se po odmerni odločbi tožniku nalaga v plačilo, je predmet presoje pravilnosti in zakonitosti odločbe in je, kolikor ne gre za popravo računskih in pisnih pomot, ni dopustno spreminjati s popravnim sklepom.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - zahteva za izdajo odločbe
Procesna predpostavka za odločanje o tožbi zaradi molka drugostopenjskega organa je izpolnjena tudi, če je bila vloga poslana organu prve stopnje. Sedemdnevni rok za odločitev o pritožbi pa v takšnem primeru začne teči od dneva, ko je drugostopenjski organ prejel zahtevo od prvostopenjskega organa.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
okoljska dajatev - vračilo okoljske dajatve - onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
Subjekti in primeri, v katerih pripada pravica do vračila okoljske dajatve zaradi izgorevanja goriva, so taksativno navedeni v 18. členu Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Glede na dejstvo, da gre za ugodnost, torej za vračilo, je potrebno takšno določbo razlagati ozko.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - obrazložitev subjektivnega elementa
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru se okoliščine, ki jih prvostopenjski organ navaja, nanašajo predvsem na okoliščine na strani družb, ki so izdale zadevne račune, tožniku pa se očita, da ne razpolaga z verodostojnimi listinami, ki bi dokazali opravljene storitve prav s strani izdajateljev računov. Relevanten razlog za zavrnitev pravice do odbitka DDV po mnenju obeh davčnih organov izhaja predvsem v okoliščinah, ki so jih ugotovili na strani „missing treder“ družb oz. na okoliščinah, ki se nanašajo na izdajatelje spornih računov. Slednje glede na novejšo prakso SEU pa samo po sebi ne more biti relevanten razlog za nepriznavanje pravice do odbitka DDV, če se z drugimi dejstvi ne dokaže, da je tožnik to vedel ali bi moral vedeti. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ, po morebitni dopolnitvi postopka, celovito presoditi in v svoji odločbi konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice odbitka vstopnega DDV v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
dohodnina - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - davčni inšpekcijski nadzor - davčni odtegljaj - stranski udeleženec - neposredna pravna korist
Pri nadzoru pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb gre za odločanje o obveznostih družbe A. d.d. kot plačnika davčnega odtegljaja iz naslova akontacije dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost, torej za odločanje o obveznostih, za katere je tako v pogledu obračuna kot v pogledu plačila po določbah materialnega zakona in po določbah procesnega zakona zavezana družba kot plačnik in ne tožnik kot (davčni) zavezanec za dohodnino. Gre torej za samostojno davčno obveznost, ki na obveznost tožnika neposredno ne vpliva. Tožnikova pravna korist glede obračuna in plačila akontacij dohodnine in obveznih prispevkov, ki se nalagajo družbi kot plačniku, še ni neposredna, kar pomeni, da tožnik ne more zahtevati položaja stranskega udeleženca v postopku inšpekcijskega nadzora pri omenjeni družbi.
DDV - davčna osnova - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce
V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnika šteti za obdavčljivega preprodajalca v smislu definicije iz 7. točke prvega odstavka 101. člena ZDDV-1, po kateri „obdavčljivi preprodajalec“ pomeni kateregakoli davčnega zavezanca, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti in z namenom nadaljnje prodaje kupuje ali uvaža rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine, ne glede na to ali davčni zavezanec deluje v svojem imenu ali za račun druge osebe v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo. V tem delu je materialno pravo napačno uporabljeno in je odločitev nepravilna in nezakonita, v ostalem delu pa je pravilna in zakonita. Ko je šlo za dobavo vozil po splošni ureditvi je bil namreč dolžan obračunati DDV od pridobitve blaga znotraj Skupnosti in si je ob izpolnjevanju pogojev lahko odbil vstopni DDV, pri nadaljnjem prometu s temi vozili na slovenskem trgu pa je bil tožnik dolžan obračunati DDV po splošni ureditvi od davčne osnove v višini dosežene celotne prodajne vrednosti vozila in ne le od razlike med prodajno in nabavno ceno, saj za to niso bili izpolnjeni pogoji po ZDDV-1.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - dokazno breme
Navedbe o tem, kdaj je tožnik zvedel za izdajo sklepa z dne 22. 3. 2012, je podal šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep, kar pa je prepozno. Prvostopni organ tudi ni bil dolžan tožnika pozivati, da svoj predlog dopolni z navedbo glede pravočasnosti predloga. Dokazno breme, da je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, je namreč na strani predlagatelja postopka.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje stranke v postopku - oprostitev plačila stroškov postopka
Tožnica ne more v obsegu svoje „prve“ prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še enkrat dobiti brezplačno pravno pomoč. Po določbah petega odstavka 26. člena ZBPP pa se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči. Ker o stroških postopka, v katerem je že bila vložena tožba, tožena stranka na podlagi prošnje za brezplačno pravno pomoč še ni odločila, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, glede na to, da so ugotovljena dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena.
denacionalizacija - uveden postopek dedovanja - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Uveden postopek dedovanja po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu ni okoliščina, ki bi predstavljala oviro za vzpostavitev prejšnjega stanja. Lastninska pravica na sporni nepremičnini namreč, glede na podatke izpodbijane odločbe, (še) ni prešla na tretjo osebo. Le takšen prenos lastninske pravice na tretjega, ki v denacionalizacijskem postopku ni sodeloval, bi predstavljal oviro za vzpostavitev prejšnjega staja in bi pomenil, da so bile pridobljene pravice izkoriščene.
Inštitut odprave odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, katerega namen je ravno odprava upravnih aktov iz razlogov, ki so v določbi 274. člena ZUP izrecno navedeni, zato razlog, ki ga je v izpodbijani odločbi navedla toženka, ni pravno upošteven oziroma ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici. Razloga za zavrnitev zahteve tožnice po 274. členu ZUP pa glede na navedeno ne more predstavljati niti razlog toženke, da bi odprava odločbe nesorazmerno zavarovala pravice tožnice, ki ni izkoristila rednih pravnih sredstev. Pogoja predhodne izkoriščenosti rednih pravnih sredstev namreč ZUP v določbah o tem pravnem sredstvu ne določa.
V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ postopal pravilno, ko je tožniku naložil plačilo izstopnega in vstopnega DDV. Ker je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče uveljavljati zgolj na podlagi računa, ki vsebuje vse predpisane sestavine, je že iz navedenih razlogov pravilna odločitev prvostopenjskega organa, da se tožniku ne prizna vstopni DDV. Za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV zadostuje že, da račun, na podlagi katerega se uveljavlja pravica do odbitka, nima predpisanih sestavin.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - nezmožnost vzpostavitve prejšnjega stanja - kršitev pravice do sodnega varstva
Če bi bila odločba, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje v RS, izvršena še pred pravnomočnostjo, vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi tožnik v tem upravnem sporu uspel. V tem primeru se namreč tožnik ne bi več nahajal na območju RS in bi ostal brez sedanje zaposlitve. Ker vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila več mogoča, sodno varstvo v upravnem sporu ne bi bilo učinkovito. S tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva. Odložitev izvršitve izpodbijanega akta tudi ne nasprotuje javni koristi. Zato je sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - po vložitvi tožbe izdana odločba upravnega organa - nova tožba
Tožnik je po prejemu odločbe upravnega organa druge stopnje pri naslovnem sodišču vložil novo tožbo, ki jo je sodišče obravnavalo pod opravilno št. I U 1539/2013 in jo s sodbo z dne 13. 2. 2014 tudi zavrnilo. Ker zoper navedeno sodbo pritožba ni dovoljena, navedeno pomeni, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba.