ZVOP-1 člen 3, 6, 6-14, 8, 10, 10/1, 10/2. ZVPot člen 43b, 43c.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - pravna podlaga - zasebni sektor - izpolnjevanje pogodbe med zasebnim sektorjem in posameznikom - načelo sorazmernosti - varstvo potrošnikov - osebna privolitev posameznika
Obdelava osebnih podatkov posameznika je dopustna le, če je zanjo podana ena izmed zakonsko predvidenih pravnih podlag.
Kot podatkov, katerih obdelava je potrebna in primerna za izpolnjevanje pogodbe med zasebnim sektorjem in posameznikom (drugi odstavek 10. člena ZVOP-1), ni mogoče opredeliti katerih koli osebnih podatkov, ki jih je mogoče povezati s pogodbo oziroma obdelava katerih bi bila koristna ali bi olajšala sklenitev oziroma izvajanje pogodbe, ampak je kot takšne mogoče šteti samo tiste osebne podatke, brez katerih določene pogodbe sploh ne bi bilo mogoče izpolnjevati. Takšno interpretacijo terja načelo sorazmernosti.
Sklicevanje tožnice, da podatek o domačem naslovu uporabnika potrebuje za izvajanje pogodbe v smislu izpolnjevanja zahtev iz določil 43b. oziroma 43c. člena ZVPot, ni utemeljeno. Vse določbe ZVPot je treba razlagati tako, da se doseže namen oziroma cilj, zaradi katerega je bil ta zakon sprejet, to pa je varstvo pravic potrošnikov in ne morebiti interesov nasprotne stranke. Iz navedenih določil ZVPot ne izhaja, da v njih vsebovanih zahtevam ne bi moglo biti zadoščeno s tem, da tožnica podatke iz 43b. člena oziroma pogodbena določila uporabniku pošlje na elektronski naslov v primerni obliki, ki omogoča njihovo shranjevanje za kasnejšo uporabo in njihovo nespremenjeno predstavitev. Tem zahtevam lahko zadosti tudi po elektronski pošti poslana datoteka ustreznega formata. Če pa bo uporabnik želel podatke oziroma pogodbene pogoje prejeti na papirju, bo tožnici prostovoljno posredoval naslov, na katerega naj mu jih pošlje. Prav tako ni mogoče pritrditi stališču tožnice, da brez podatka o domačem naslovu zoper uporabnika nikakor ne bo mogla sprožiti sodnega postopka, češ da temu ne bo mogoče vročiti pisanj.
Kot osebno privolitev posameznika za obdelavo osebnih podatkov je mogoče šteti zgolj tisto izjavo volje posameznika, da se njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, ki je dana prostovoljno na podlagi informacij, ki jih mora zagotoviti upravljavec. Stališče, ki ga zagovarja tožnica, da se uporabnik pač lahko svobodno odloči za sklenitev pogodbe, če pa se za to odloči, mora pristati na posredovanje vseh z njene strani kot obveznih zahtevanih podatkov, bi pomenilo, da lahko izvajalec kot pogoj za koriščenje storitve od uporabnika zahteva kakršenkoli osebni podatek, ki ga želi. To stališče je očitno neskladno z namenom in določili ZVOP-1.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno to, kje posameznik dejansko stalno prebiva, ni pa bistvena okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji. Sprememba stalnega prebivališča in s tem izpodbijana odločba ne vplivata na morebitna nerešena premoženjska razmerja tožnika z njegovo bivšo partnerko, ki se rešujejo v drugem sodnem postopku.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - združitev družine - upravni spor - pravni interes - zapustitev Republike Slovenije - zavrženje tožbe
Toženka je z izpodbijano dopolnilno odločbo zavrnila prošnjo tožnika, ki ima v RS od 16. 10. 2012 do 16. 10. 2015 priznan status subsidiarne zaščite, za združevanje družine, in sicer z mamo, državljanko Somalije. Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja o tožbi ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je z zapustitvijo Slovenije s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) interesa za pravnomočno dokončanje postopka v RS in s tem tudi, da odločba, ki jo izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za združitev družine. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Iz 24. člena ZBPP izhaja, da je podlaga za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, če je zadeva očitno nerazumna. Očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled, organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.
Pravdno sodišče je res, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, a le, kot pravi 14. člen ZPP, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. To pa še ne daje odgovora na vprašanje, ali je tožbeni zahtevek utemeljen po vseh postavkah in po višini.
ZDoh-2 člen 93, 93-2, 97, 97/1, 97/4, 98, 98/1, 98/4, 132, 152. ZGD-1 člen 506, 506/4.
dohodnina - dobiček iz kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi - FIFO metoda - družba z omejeno odgovornostjo - lastni poslovni delež družbe - prodaja poslovnega deleža
Za prikazovanje pravih relativnih razmerij med družbeniki v d.o.o., ki ima lastne poslovne deleže, je treba na novo izračunavati njihova razmerja, ki ustrezajo dejanskim koorporacijsko pravnim upravičenjem, tako upravljavskim kot premoženjskim. Vrednost celotnega kapitala družbe se vedno deli samo z zunanjimi deleži družbenikov. Vrednost kapitala ob pridobitvi bo zato s pravilno uporabo materialnega prava potrebno na novo oceniti.
davek na promet nepremičnin - delitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice
Iz 3. člena ZDPN-2 izhaja, da je promet nepremičnin po tem zakonu in torej tisti promet, ki podleže obdavčitvi, vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. V skladu s 5. točko tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 je promet nepremičnine vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini ter tudi prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - turistično območje - počitniška hiša oziroma počitniško stanovanje
Ob upoštevanju 24. člena ZSRT ter podatkov spisa (tožnik kot lastnik počitniške hiše oziroma počitniškega stanovanja v območju občine Piran, kar je izven njegovega stalnega prebivališča) je prvostopenjski organ mogel tožnika določiti kot zavezanca za plačilo turistične takse.
ZUJIK člen 119, 119/2, 119/3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturni projekt - razpisni pogoji - tožbena novota
Sodišče tožbenih navedb, ki se nanašajo na vrednotenje določenih razpisnih kriterijev, ne more upoštevati, saj predstavljajo nedovoljeno tožbeno novoto.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnica je gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo), kar pomeni, da ne sodi med pravne osebe, ki so po 10. členu ZBPP opredeljene kot upravičenke do BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - načelo hitrosti postopka
BPP za sodni postopek, za katerega je tožnik zaprosil za pravno pomoč, a ki več ne teče, pač pa je pravnomočno končan, ni mogoče dodeliti. Take zadeve, v kateri je sodni postopek pravnomočno končan, v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP ni mogoče oceniti kot očitno nerazumne oziroma take, v kateri prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
Prepozno odločanje o prošnji za BPP samo po sebi ni razlog za ugotovitev nezakonitosti take odločbe in za drugačno odločitev v zadevi. V sodnem postopku, ki je končan, namreč tožnik objektivno pravne pomoči (več) ne potrebuje. Tožnik pa je imel na voljo, da vloži prošnjo za pospešitev postopka in tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa, s katerima bi deloval v smeri izposlovanja čimprejšnje izdaje odločbe o BPP, vendar niti ne zatrjuje, da bi katero od teh možnosti uporabil.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 80, 81, 81/5, 86, 86/3, 87, 87/3. ZST-1 člen 1, 1/3.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka v postopku - smrt tožeče stranke - predlog za odlog plačila sodne takse - zavrženje vloge
Smrt fizične osebe pred vložitvijo tožbe je takšna procesna ovira, ki je ni mogoče odpraviti in ki onemogoča meritorno odločanje v sporu. Gre za pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka v postopku.
Predlog za odlog plačila sodne takse za predmetni postopek je treba zavreči ob smiselni uporabi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 taksah, saj tudi ta predlog zadenejo ugotovljene pomanjkljivosti glede (ne)sposobnosti biti stranka v postopku.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik je azilni dom samovoljno zapustil, še preden je po pooblaščencu vložil tožbo. Da bi se v azilni dom pozneje (do odločitve sodišča) vrnil, niti toženka niti tožnikov pooblaščenec, ki mu je sodišče posredovalo dopis toženke, nista sporočila. Sodišče tako ugotavlja, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora in je zato po pooblaščencu vloženo tožbo tožnika zavrglo.
predčasni odpust - pogoji za predčasni odpust - pravni interes za tožbo - že prestana kazen - zavrženje tožbe
Tožnik je bil po vložitvi tožbe zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za predčasni odpust iz zapora zavrnjena, odpuščen iz zapora, zato ne izkazuje več pravnega interesa za rešitev zadeve. Glede na to je sodišče tožbo v tem upravnem sporu zavrglo.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - ponovno izračunavanje izravnave
Sodišče pritrjuje stališču toženke, da je naknadna izravnava zakonita, saj temelji na določbah 62.f člena ZZVZZ in izravnalni shemi, določeni v 62. členu tega zakona. Namen omenjenih določb (tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 29/2012 z dne 15. 5. 2013) je, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje izvaja po načelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zavarovanja in da skupaj z obveznim zdravstvenim zavarovanjem predstavlja del socialne varnosti zavarovanih oseb po tem zakonu.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - kršitev hišnega reda
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pravilno odločila, da tožničin mož ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta, saj je kršil hišni red s tem, da je imel neprimeren in žaljiv odnos do pedagoginje ter s tem, ko je v bivalne prostore zavoda vnesel USB modem za mobilni internet.
ZTuj-2 člen 57, 57/3, 57/3-6,57/3-7. ZUS-1 člen 20, 20/3.
dovoljenje za stalno prebivanje - prenehanje dovoljenja za stalno prebivanje - odjava stalnega prebivališča v Sloveniji - tožbena novota
Tožnica je dne 17. 10. 2012 sama odjavila stalno prebivališče v N. in kot novo stalno prebivališče navedla Via …. Tožnica tudi ne zanika prejema dopisa Upravne enote Nova Gorica številka 214-894/2013/2 z dne 29. 5. 2013 v zadevi prenehanja dovoljenja za stalno prebivanje, s katerim je bila seznanjena z ugotovitvami organa prve stopnje, z določbami 6. in 7. alinee tretjega odstavka 57. člena ZTuj-2 in tudi s posledicami, ki bodo sledile, če se v odrejenem roku o ugotovitvah pomembnih za odločitev ne bo izrekla.
S tožbenimi navedbami glede zmote pri odjavi stalnega prebivališča tožnica ne izpodbija dejstva, da je poziv, v katerem je bila opozorjena tudi o pravici do tolmača, prejela in da se nanj sploh ni odzvala. To pa pomeni, da predstavljajo dejstva in okoliščine, ki jih navaja v tožbi in zanje predlaga dokaze, nedopustno tožbeno novoto.
inšpekcijski postopek - ukrep energetskega inšpektorja - stranka v postopku - pravni interes - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru je sporno, ali ima tožnik procesno legitimacijo za vložitev tožbe zoper odločbo inšpekcijskega organa, s katero so bili družbi naloženi inšpekcijski ukrepi. Tožnik ni bil stranka v predmetnem inšpekcijskem postopku in se tega postopka tudi ni udeleževal kot stranski udeleženec.
Tožnik ne more imeti pravnega interesa, da vstopa v postopek, v katerem se družbi nalagajo inšpekcijski ukrepi ter poslovanje v skladu z EZ.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - gradbeno dovoljenje - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem
Vprašanje zakonitosti gradnje ni vprašanje, ki bi se omejevalo na presojo zakonitosti posameznih delov objekta, temveč je treba to vprašanje presoditi z vidika objekta kot celote konstrukcijskih, funkcionalnih, in ostalih lastnosti.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine - zadostna sredstva za preživljanje - zdravstveno zavarovanje
V času izdaje izpodbijane odločbe mož tožeče stranke ni bil zaposlen, zato ni izkazoval uradnih dohodkov za preživljanje družine ter vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje iz naslova zaposlitve. Zaradi navedenega tudi tožeča stranka ni imela ustreznega zdravstvenega zavarovanja kot družinski član in izkazanih zadostnih sredstev za preživljanje. Po mnenju sodišča tožeča stranka zato ni izpolnjevala pogojev za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje.