nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - namenska raba zemljišča - dejanska raba zemljišča
Po navedbah drugostopenjskega organa, ki jih tožnik ne izpodbija, zavezanec stalno prebiva v objektu. Stavbno zemljišče torej uporablja v stanovanjski namen. Vendar pa v zadevi ni bilo ugotovljeno, ali je taka raba zemljišča res v nasprotju z namensko rabo, ki jo za to območje določajo prostorski akti. Šele če bi bilo to ugotovljeno, bi se postavilo vprašanje skladnosti odloka z 61. členom ZSZ/84.
Glede na ugotovljena dejstva, da obravnavana gradnja presega dovoljeno gradnjo tako glede tlorisnih, kot tudi vertikalnih gabaritov, gre za gradnjo povsem drugega objekta, kot je bil dovoljen, kot rečeno, tudi z drugo namembnostjo, zato po presoji sodišča ni mogoče govoriti o zgolj o neskladni gradnji, pač pa v celoti o nelegalni gradnji.
ZGO-1 člen 152, 157, 157/1. ZUP člen 74, 76, 76/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - investitor - zapisnik o ogledu
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da je pravilno sestavljen zapisnik o ogledu javna listina, ki dokazuje potek in vsebino procesnega dejanja. Vendar pa iz predmetnega zapisnika izhajajo zgolj osnovni podatki o ogledu, kot je kraj, čas in navzoči ter "ugotovitve" o investitorstvu, lastništvu zemljišča in obstoju gradbenega dovoljenja, nič pa o poteku in vsebini procesnega dejanja. Iz navedenih razlogov ta zapisnik torej ne dokazuje ničesar drugega, kot da je bil ogled opravljen, kdaj in kje je bil opravljen ter kdo je bil pri njem navzoč.
soglasje centra za socialno delo k odsvojitvi premoženja - izbris stvarne pravice - osebna služnost stanovanja
V skladu s 111. členom ZZZDR smejo starši s privolitvijo centra za socialno delo (CSD) odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist. Iz navedenega izhaja, da je namen določbe varstvo otrokovih premoženjskih pravic oziroma njegovih stvarnopravnih upravičenj in da CSD izda soglasje, če presodi, da je to v otrokovo korist.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - izročitev tujca - upravni spor - začasna odredba - učinkovito sodno varstvo
Tožnik utemeljeno opozarja, da bi mu z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala težko popravljiva škoda. Tožba namreč ne zadrži izvršitve odločbe in če bi bila ta izvršena še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, se tožnik v času odločanja ne bi več nahajal na območju Republike Slovenije in ne bi bil več pod jurisdikcijo te države. Zgolj ugotavljanje ne/zakonitosti odločbe bi bilo za tožnika brez učinka. S tem je po ustaljeni upravno-sodni praksi izkazana škoda v zvezi z ustavno pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Sodišče je tudi presodilo, da odložitev izvršitve izpodbijane odločbe ne nasprotuje javni koristi. Da 22. 11. 2014 nastopi absolutni zastaralni rok izvršitve kazni, bo sodišče upoštevalo tako, da bo zadevo obravnavalo kot nujno in bo tudi o sami tožbi odločilo v najkrajšem možnem času.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov sodnega postopka
Brez konkretne navedbe in izkazane višine stroškov, ki so tako po 9. alinei prvega odstavka, kakor tudi po petem odstavku 26. člena ZBPP opredeljeni kot stroški sodnega postopka, po presoji sodišča tožena stranka ni imela dejanske in pravne podlage za odobritev BPP tožeči stranki.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pogoji za izdajo potrdila - evidentiranost objekta
Po določbi četrtega odstavka 197. člena ZGO-1 morajo biti zahtevi za izdajo obravnavanega potrdila priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena. Zakon torej v tem primeru še posebej predpisuje, da morajo biti pogoji za izdajo potrdila izpolnjeni in izkazani že ob vložitvi zahteve. Da potrdila ni mogoče izdati, dokler stavba ni vpisana v ustrezen kataster, izhaja tudi iz drugega odstavka 197. člena.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine - zadostna sredstva za preživljanje - zdravstveno zavarovanje
V času izdaje izpodbijane odločbe mož tožeče stranke ni bil zaposlen, zato ni izkazoval uradnih dohodkov za preživljanje družine ter vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje iz naslova zaposlitve. Zaradi navedenega tudi tožeča stranka ni imela ustreznega zdravstvenega zavarovanja kot družinski član in izkazanih zadostnih sredstev za preživljanje. Po mnenju sodišča tožeča stranka zato ni izpolnjevala pogojev za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - organi postopka - obrazložitev odločbe
Zgolj navajanje v obrazložitvi izpodbijanega obvestila, da ob upoštevanju števila točk, razpoložljivih kapacitet po posameznih vedah in področjih, opredeljenih v metodologiji in prioritet javnega razpisa, prijavljeni projekt tožeče stranke ni bil izbran, ni dovolj, saj se zaradi tako pomanjkljive obrazložitve (nejasna in pavšalna) pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega akta ne da preizkusiti.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - poziv k dopolnitvi vloge - umik zahteve - ustavitev postopka
Tožnik vlogi za podaljšanje dovoljenja ni priložil predpisanih listin in dokazil. Teh ni priložil niti po pozivu organa, zato je tožena stranka njegov molk, skladno z določbami 90. člena ZTuj-2, štela za umik zahteve.
Soglasja, ki sta jih priložila tožnika v pritožbenem postopku z dne 12. 2. 2013 so pritožbena novota, ki jih upravni organ ni mogel upoštevati, saj niso obstajala že v času odločanja na prvi stopnji. Ni pa nobene ovire, da tožnika navedenih soglasij ne priložita novi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, če jo bosta vložila.
inšpekcijski postopek - ukrep energetskega inšpektorja - stranka v postopku - pravni interes - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru je sporno, ali ima tožnik procesno legitimacijo za vložitev tožbe zoper odločbo inšpekcijskega organa, s katero so bili družbi naloženi inšpekcijski ukrepi. Tožnik ni bil stranka v predmetnem inšpekcijskem postopku in se tega postopka tudi ni udeleževal kot stranski udeleženec.
Tožnik ne more imeti pravnega interesa, da vstopa v postopek, v katerem se družbi nalagajo inšpekcijski ukrepi ter poslovanje v skladu z EZ.
ZIKS-1 člen 74, 74/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4.
izvrševanje kazenskih sankcij - nadzorovani obiski za stekleno pregrado - varnost pri obiskih - skrajšani postopek
Iz uradnega zaznamka operativnega vodje z dne 20. 3. 2013 izhaja, da je bila tožniku dana možnost, da se je izjavil o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, čemur tožnik v tožbi izrecno ne ugovarja. Tudi sicer trditev, da bi moral biti v zadevi izveden ugotovitveni postopek, temelji na nepravilnem stališču, da naj bi šlo za ukrep disciplinske narave.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - gradbeno dovoljenje - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem
Vprašanje zakonitosti gradnje ni vprašanje, ki bi se omejevalo na presojo zakonitosti posameznih delov objekta, temveč je treba to vprašanje presoditi z vidika objekta kot celote konstrukcijskih, funkcionalnih, in ostalih lastnosti.
ZTuj-2 člen 57, 57/3, 57/3-6,57/3-7. ZUS-1 člen 20, 20/3.
dovoljenje za stalno prebivanje - prenehanje dovoljenja za stalno prebivanje - odjava stalnega prebivališča v Sloveniji - tožbena novota
Tožnica je dne 17. 10. 2012 sama odjavila stalno prebivališče v N. in kot novo stalno prebivališče navedla Via …. Tožnica tudi ne zanika prejema dopisa Upravne enote Nova Gorica številka 214-894/2013/2 z dne 29. 5. 2013 v zadevi prenehanja dovoljenja za stalno prebivanje, s katerim je bila seznanjena z ugotovitvami organa prve stopnje, z določbami 6. in 7. alinee tretjega odstavka 57. člena ZTuj-2 in tudi s posledicami, ki bodo sledile, če se v odrejenem roku o ugotovitvah pomembnih za odločitev ne bo izrekla.
S tožbenimi navedbami glede zmote pri odjavi stalnega prebivališča tožnica ne izpodbija dejstva, da je poziv, v katerem je bila opozorjena tudi o pravici do tolmača, prejela in da se nanj sploh ni odzvala. To pa pomeni, da predstavljajo dejstva in okoliščine, ki jih navaja v tožbi in zanje predlaga dokaze, nedopustno tožbeno novoto.
Tožeča stranka je v pravdnem postopku, v katerem ji je bila dodeljena BPP, sklenila sodno poravnavo, v kateri sta se stranki dogovorili, da nosi vsak svoje stroške. Zato je na podlagi določb ZBPP dolžna, četudi je v slabih finančnih in socialnih razmerah poravnati znesek, ki ga je država plačala odvetniku za nudenje BPP.
dostop do informacij javnega značaja - potrdilo o dokončnosti akta - obstoj dokumenta
Tožnica, ki je stranka po ZDIJZ, ni pa bila stranka v postopku izdaje dovoljenja, lahko zahteva zgolj informacijo javnega značaja (dokument), s katero upravni organ razpolaga, ni pa upravičena zahtevati potrdila o njegovi dokončnosti/izvršljivosti. Ker torej upravni organ prve stopnje, spisovno izkazano s takšno informacijo o dokončnosti oziroma izvršljivosti spornega dokumenta ne razpolaga, tudi ni imel zakonske podlage, da bi dokument naknadno „opremil“ s takšnim podatkom.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - namen delati ali se zaposliti - obrazložitev odločbe
Tožena stranka presoje, da pri tožniku obstajajo razlogi za zavrnitev prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, ki so določeni v peti alineji prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, ni zadostno utemeljila. Tako ni prepričljivo pojasnila, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki utemeljujejo njeno domnevo, da tožnik v RS nima namena delati in se zaposliti, kar posledično pomeni, da je utemeljen tožbeni ugovor, da je obrazložitev izpodbijane odločbe nezadostna in da je zato ni mogoče preizkusiti.
odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa - obrazložitev odločbe - pravica do zasebnega in družinskega življenja
V postopku odstranitve tujca iz države niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista presojala pravice tožnika, ki je poročen s slovensko državljanko, do zasebnega in družinskega življenja in nista presojala dejstev in okoliščin v zvezi s to pravico z vidika Ustave RS in EKČP. Zato je obrazložitev odločitve pomanjkljiva, obenem pa je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljeno. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ ob presoji, kako močna vez se je ustvarila med tožnikom in njegovo ženo, prek načela sorazmernosti pretehtati dopustnost morebitne odstranitve in prepovedi vstopa za tožnika z vidika pravice do zasebnega in družinskega življenja tožnika.
ZRTVS-1 člen 31. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija člen 15.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo - odjava sprejemnika
Tožnikovega sporočila, poslanega po elektronski pošti, ni mogoče šteti za odjavo sprejemnika po 15. členu Pravilnika o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija.