ZRTVS-1 člen 31. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija člen 15.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo - odjava sprejemnika
Tožnikovega sporočila, poslanega po elektronski pošti, ni mogoče šteti za odjavo sprejemnika po 15. členu Pravilnika o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - neupravičena odsotnost
Tožnik za relevantno obdobje od leta 1996 do 2001 ni uspel izkazati pogoja dejanskega življenja v RS. Ne v postopku zaslišane priče, ne predložena dokazila, niti trditev, da so tožnikovi svojci v RS pridobivali informacije o možnosti vrnitve, ne izkazujejo, da se je tožnik v relevantnem obdobju poskušal vrniti v državo in v njej nadaljevati z dejanskim življenjem, niti tožnik teh ravnanj ne zatrjuje v tožbi.
tujec - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - odločanje po prostem preudarku
Upravni organ se v obrazložitvi svoje odločbe sicer ni izrecno skliceval na to, da mu je dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, vendar pa je po presoji sodišča iz njegove obrazložitve dovolj jasno razvidno, da je odločitev v mejah prostega preudarka in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano. Dovolj natančno je ugotovil dejansko stanje, svojo odločitev pa je obrazložil in argumentiral, zakaj zaključuje, da so podani razlogi iz 55. člena ZTuj-2 za zavrnitev tožnikove prošnje.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dohodek iz dejavnosti
Tožena stranka je tožnikov dohodek ugotavljala v skladu s drugim odstavkom 15. člena ZSVarPre, torej v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014. S tem pa je bilo materialno pravo napačno uporabljeno.
ZUP člen 214. Javni razpis za izbiro študentskih domov za študijsko leto 2013/2014 točka III.
študentski domovi - subvencija za bivanje študentov v študentskih domovih - pogoji za dodelitev subvencije - obrazložitev odločbe
Izpodbijani akt ne vsebuje obrazložitve glede tega, kakšni bi morali biti prostori, namenjeni študentom, da bi se lahko šteli za ustrezne. V obravnavani zadevi gre namreč za primer, ko merila za študentske domove niso določena v zakonu ali podzakonskem aktu, zato mora upravni organ zaradi varstva zakonitosti in enakega obravnavanja strank čim bolj natančno utemeljiti svojo odločitev o (ne)izpolnjevanju pogojev.
osebna vročitev - fikcija vročitve - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
V primeru, da poštne pošiljke naslovnik ne prevzame na pošti, jo vročevalec po preteku 15 dni pusti v predalčniku naslovnika in se dokument šteje za vročen z dnem preteka tega roka. Od tega dne dalje teče rok za vložitev pritožbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je pravilno presodila, da tožnik, ki želi BPP za vložitev pritožbe zoper odločitev Okrajnega sodišča v Žalcu in Višjega sodišča v Celju, s svojo prošnjo ni izkazal verjetnosti izgleda za uspeh in jo je zato nerazumno sprožiti, kar posledično pomeni, da ni zakonske osnove za dodelitev BPP.
Glede izpolnjevanja izobrazbenega kriterija v postopku javnega natečaja se sodišče v celoti strinja z navedbami tožeče stranke, da je razpis zahteval od kandidatov visoko strokovno izobrazbo (1. stopnje) pravne, upravne ali druge družboslovne smeri. Razlogovanje tožene stranke, da je pri zapisu omenjenega kriterija prišlo do očitne pomote, je seveda nerelevantno. Vsak kandidat se mora in sme ob pogojih javnega natečaja zanesti na zahteve oziroma besede, zapisane v njem.
ZUP člen 80. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 8, 38, 38/4.
plačilne pravice - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic - kontrola na kraju samem - upravičene površine - znižanje izplačil - zapisnik o kontrolnem pregledu - javna listina - pripombe na zapisnik
Zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu v smislu določb ZUP predstavlja javno listino, za katero velja zakonska domneva, da velja kot resnično tisto, kar se v njem potrjuje oziroma ugotavlja. V skladu z načelom materialne resnice je sicer dovoljeno dokazovati, da so v taki listini neresnično potrjena dejstva, pri čemer je dokazno breme na tistem, ki meni nasprotno.
Tožeča stranka je sicer v pripombah na zapisnik navajala razloge, zakaj je prišlo do navedenih nepravilnosti pri izračunu površine, s čimer pa ne more ovreči v zapisniku ugotovljenih dejstev.
invalidnina - sprememba načina izplačila invalidnine - upravna zadeva
Sodišče iz upravnih spisov ne more ugotoviti ali je bila sestavni del odločitve upravnega organa v postopku priznanja statusa vojaškega invalida, tudi odločitev o načinu izvrševanje te odločbe, torej o načinu in datumih izplačil invalidnine. V takem primeru bi sprememba določbe 86. člena ZVojI, na podlagi določbe 230. člena ZUJF, dejansko pomenila, da se je spremenila odločitev, določena z izrekom odločbe, kar bi seveda zahtevalo novo, drugačno odločitev, sprejeto na podlagi spremenjene določbe 86. člena ZVojI.
Način in čas izplačila invalidnine je pravica, ki tožniku gre na podlagi priznanega statusa in sprememba načina izvrševanja te odločbe, ko zakon spreminja eno od okoliščin izvrševanja te pravice, še vedno izpolnjuje pogoje za opredelitev upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP.
ZDavP-2 člen 39, 68, 68/5, 76, 77, 135, 135/3. ZUP člen 87.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - nenapovedani dohodki - sklep o začetku postopka inšpekcijskega nadzora - fikcija vročitve - zastaranje
Tožniku je bil sklep pravilno vročen, zato se je pri njem (lahko) začel opravljati inšpekcijski nadzor z vročitvijo sklepa in ne na podlagi tretjega odstavka 135. člena ZDavP-2.
O prejemu kupnine in o razpolaganju z njo s strani tožnika ni dvoma. Z zadostno stopnjo verjetnosti je ugotovljena višina prejetega zneska in način razpolaganja z njim. Tožnik ne dokaže ne posojilnega razmerja z družbo D. d.o.o. in vračila denarja tej družbi, kot tudi ne obstoja tihe družbe oziroma tihega družbenika in dogovorov z njim o poplačilu dolga in o nakupu jahte.
ZDavP-2 člen 4, 5, 6, 68, 68/1, 68/1-2, 68/1-3, 68/2, 76, 76/5. ZDoh člen 4, 41, 41/1, 49. ZDDPO člen 8.
dohodek iz dejavnosti - ocena davčne osnove - ocena prihodkov - ocena odhodkov - odprava odločbe
Če je v konkretnem primeru jasno, da davčni zavezanec ocenjenih prihodkov z dejavnostjo, ki jo opravlja, ne more ustvariti brez s temi prihodki povezanimi odhodki, je treba upoštevati načelo davčnega postopka, zlasti načelo zakonitosti, materialne resnice in sorazmernosti (4., 5. in 6. člen ZDavP-2) ter oceno davčne osnove opraviti tako za prihodke kot tudi za odhodke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - nerazumnost zadeve - nadomestilo kazni zapora z delom v splošno korist - zamuda roka
V skladu z določilom 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči presojajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna. Glede tožnikove navedbe, da želi BPP za vložitev predloga za družbeno koristno delo, tožena stranka ugotavlja, da je tožnikova prošnja očitno nerazumna, saj je tožnik že zamudil rok za podajo predloga za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja - delitev kapitala iz skupnega premoženja - čas pridobitve nepremičnine
Delitev skupnega premoženja v naravi in v skladu z deleži (zakoncev) na skupnem premoženju ne predstavlja odsvojitve kapitala, kot ga opredeljuje 94. člen Zakona o dohodnini. Drugačnega stališča tudi ne narekuje 101. člen istega zakona. Kadar je zavezanec kapital pridobil kot ena od oseb, ki imajo na njem skupno lastnino, in se tak kapital pozneje razdeli, se po določbi četrtega odstavka 101. člena za čas pridobitve kapitala, ki mu pripade na podlagi delitve, šteje čas, ko je kapital pridobil v skupno lastnino. Razdelitev kapitala, ki je bil pridobljen kot skupna lastnina torej ne vpliva na čas pridobitve, če zavezanec ob razdelitvi prejme kapital v obsegu, ki ustreza pripadajočemu deležu na skupnem premoženju.
Organ za BPP je, ne glede na nesporno prejemanje denarne socialne pomoči tožnika, smel preverjati tožnikovo premoženjsko stanje. Določba drugega odstavka 12. člena ZBPP ne more imeti takšnega absolutnega učinka, da se v primerih, ko že iz same vloge prosilca za brezplačno pravno pomoč izhaja, da ima določeno premoženje, ne bi preverjalo njegovo premoženjsko stanje. Organ za BPP je zato smel ugotavljati tudi tožnikovo premoženjsko stanje in posledično tudi upoštevati ugotovitve o premoženju tožnika, ki jih je pridobil iz uradnih evidenc, tj. GURS in Zemljiške knjige.
Po oceni sodišča tožnik v tožbi podaja negativne vrednostne ocene dela sodnice, ki je kot organ za BPP odločala o njegovi prošnji. Takšne trditve so žaljive in skušajo jemati ugled sodstvu in naslovnemu sodišču (ter tudi državi). Prav varstvu zaupanja v sodstvo ter ugleda in avtoritete sodišča ter sodne veje oblasti pa je namenjeno varstvo po prvem odstavku 109. člena ZPP, zaradi česar je sodišče izreklo tožniku denarno kazen na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZPP.
ZMed člen 87, 87/2, 109, 109/2, 109/3, 157, 157/2. ZAvMS člen 50.
mediji - izvajanje programskih zahtev - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - delež slovenskih avdisviznalnih del - pristojnost za nadzor nad izvajanjem obveznosti
Toženka ima za nadzor nad izvajanjem obveznosti, ki jih izdajateljem televizijskih programov še vedno nalaga ZMed, pooblastilo v 109. členu ZMed. Ta določba ZMed ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe. V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko zakonodajalec določbe ni razveljavil, temveč predpisal, da se v določenem delu več ne uporablja.
Toženka je upravičena nadzor opraviti tudi, če izdajatelj posnetkov ne hrani oziroma jih ji ne izroči. Ob tem je treba upoštevati, da obveznost hranjena in posredovanja posnetkov televizijskih program za izvajalce televizijskih programov ni bila razveljavljena oziroma ni prenehala.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
V primeru, ko je BPP dodeljena za zastopanje pred sodiščem na določeni stopnji, storitev šteje za opravljeno, ko je izvajalcu BPP vročena sodna odločba, ki jo je izdalo navedeno sodišče, zato je organ za BPP mogel šteti, da je osemdnevni rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP tekel od vročitve sodbe tožnici, izdane v zadevi Okrožnega sodišča Novo mesto IV P 78/2013 z dne 28. 5. 2013. Navedena sodba je bila po podatkih spisa in izpodbijanega sklepa tožnici vročena 4. 6. 2013 in te ugotovitve tožnica ne prereka. Ob taki ugotovitvi pa je organ za BPP pravilno zaključil, da se je rok iztekel 12. 6. 2013 ter da je po izteku tega roka vrnjena napotnica prepozna.
Organ plačila storitev BPP tožnici ni mogel priznati; rok za vračilo napotnice je namreč materialni prekluzivni ter po njegovem izteku pravica do plačila storitev izvajalcu BPP preneha, ne glede na to, da ta lahko opraviči, da je bila storitev opravljena.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obvestilo - pravni interes - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru izpodbojna tožba ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitilo pravice in pravne interese tožnice, saj je bilo že vzpostavljeno stanje, katerega tožnica želi doseči z odpravo izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da njegova odprava ne bi imela (več) želenega učinka.
Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes.
ZBPP člen 1, 7. ZP-1 člen 59, 59/1, 60, 60/2, 61, 61/1, 63, 63/2, 63/5, 63/7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za sodno varstvo
Kolikor organ v okviru predhodnega preizkusa zahteve za sodno varstvo po določbah 63. člena ZP-1 sam o zahtevi za sodno varstvo ne odloči, jo odstopi oziroma posreduje v odločitev pristojnemu sodišču. To pomeni, da bo pristojno sodišče odločalo o zahtevi za sodno varstvo, kakršno je vlagatelj vložil pri pristojnem prekrškovnem organu. Torej vlagatelj zahteve za sodno varstvo, katere vsebina je predpisana v prvem odstavku 61. člena ZP-1, ne bo dopolnjeval oziroma imel možnosti ponovno vložiti, kar zmotno navaja organ za BPP v izpodbijani odločbi. Glede na navedeno ter ob tem, da je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pristojno odločati sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka (drugi odstavek 60. člena ZP-1), je organ za BPP v obravnavani zadevi napačno uporabil materialno pravo (1. in 7. člen ZBPP ter relevantne določbe ZP-1). Tožnik je namreč s predmetno prošnjo za BPP prosil za dodelitev BPP za pravno zastopanje in svetovanje v sodnem postopku.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - tožbena novota
Pogoji, da se kmetija šteje za zaščiteno, so določeni v 2. členu ZDKG. Drugih pogojev za zaščiteno kmetijo ZDKG ne določa.
Navedbo, da sta nepremičnini v dolgoročnem planu javnega dobra ter da sta namenjeni za pokopališče, so tožniki prvič podali šele v pripravljalni vlogi, zato predstavlja nedopustno novoto, ki je sodišče ne more upoštevati, saj so imeli možnost to dejstvo navesti v postopku pred upravnim organom, pa tega niso storili, niti niso pojasnili, zakaj tega dejstva niso navedli že v postopku izdaje upravnega akta.
ZDKG v nobeni določbi izrecno ne zahteva, da bi prevzemnik kmetije moral le-to obdelovati sam s fizičnim delom, ampak je poudarek na gospodarjenju s kmetijo. Vprašanje dejanskega obdelovanja predmetne kmetije s fizičnim delom njenega prevzemnika ni pomembno za odločitev v postopku za določitev zaščitene kmetije.