Glede na to, da v zadevi ni sporno, da je bila z gradbenim dovoljenjem investitorju dovoljena gradnja oz. rekonstrukcija obstoječega stanovanjskega objekta, ne pa tudi gradnja prizidka, je bil v obravnavani zadevi tožeči stranki utemeljeno izrečen ukrep, predviden pri neskladni gradnji iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 14, 15, 15/12, 24, 24/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - integrirano vinogradništvo - ukrep strmi vinogradi - pogoji za priznanje sredstev - naklon vinograda
Ker je za odločitev relevanten podatek o naklonu vinograda iz Registra kmetijskih gospodarstev, tožeča stranka le-tega ne more izpodbijati s predloženo odločbo upravne enote, ki je bila izdana ob vpisu sprememb v Register pridelovalcev grozdja in vina.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditev območja naselja Rače člen 11, 11/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odmiki objekta od parcelne meje
Širina zemljišča okoli gradnje je sicer na določenih točkah manjša od 4 metrov, kar pa ni v nasprotju z določbo drugega odstavka 11. člena Odloka o PUP, ki določa, da širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma ne sme biti manjša od 4 metrov.
Glede izpolnjevanja izobrazbenega kriterija v postopku javnega natečaja se sodišče v celoti strinja z navedbami tožeče stranke, da je razpis zahteval od kandidatov visoko strokovno izobrazbo (1. stopnje) pravne, upravne ali druge družboslovne smeri. Razlogovanje tožene stranke, da je pri zapisu omenjenega kriterija prišlo do očitne pomote, je seveda nerelevantno. Vsak kandidat se mora in sme ob pogojih javnega natečaja zanesti na zahteve oziroma besede, zapisane v njem.
ZUP člen 80. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 8, 38, 38/4.
plačilne pravice - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic - kontrola na kraju samem - upravičene površine - znižanje izplačil - zapisnik o kontrolnem pregledu - javna listina - pripombe na zapisnik
Zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu v smislu določb ZUP predstavlja javno listino, za katero velja zakonska domneva, da velja kot resnično tisto, kar se v njem potrjuje oziroma ugotavlja. V skladu z načelom materialne resnice je sicer dovoljeno dokazovati, da so v taki listini neresnično potrjena dejstva, pri čemer je dokazno breme na tistem, ki meni nasprotno.
Tožeča stranka je sicer v pripombah na zapisnik navajala razloge, zakaj je prišlo do navedenih nepravilnosti pri izračunu površine, s čimer pa ne more ovreči v zapisniku ugotovljenih dejstev.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - neupravičena odsotnost
Tožnik za relevantno obdobje od leta 1996 do 2001 ni uspel izkazati pogoja dejanskega življenja v RS. Ne v postopku zaslišane priče, ne predložena dokazila, niti trditev, da so tožnikovi svojci v RS pridobivali informacije o možnosti vrnitve, ne izkazujejo, da se je tožnik v relevantnem obdobju poskušal vrniti v državo in v njej nadaljevati z dejanskim življenjem, niti tožnik teh ravnanj ne zatrjuje v tožbi.
invalidnina - sprememba načina izplačila invalidnine - upravna zadeva
Sodišče iz upravnih spisov ne more ugotoviti ali je bila sestavni del odločitve upravnega organa v postopku priznanja statusa vojaškega invalida, tudi odločitev o načinu izvrševanje te odločbe, torej o načinu in datumih izplačil invalidnine. V takem primeru bi sprememba določbe 86. člena ZVojI, na podlagi določbe 230. člena ZUJF, dejansko pomenila, da se je spremenila odločitev, določena z izrekom odločbe, kar bi seveda zahtevalo novo, drugačno odločitev, sprejeto na podlagi spremenjene določbe 86. člena ZVojI.
Način in čas izplačila invalidnine je pravica, ki tožniku gre na podlagi priznanega statusa in sprememba načina izvrševanja te odločbe, ko zakon spreminja eno od okoliščin izvrševanja te pravice, še vedno izpolnjuje pogoje za opredelitev upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP.
Uredba Komisije(ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 31.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - zahtevek za izplačilo sredstev - kontrolni postopek - neupravičeni izdatki - znižanje izplačila
Za vsa nepredvidena oziroma dela preko z odločbo odobrenega projekta, bi morala tožeča stranka dobiti odobritev Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ker odobritve ni imela, vseh zahtevanih sredstev ni mogoče izplačati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - nasilje v družini
Tožena stranka je s tem, ko je upravičenost tožeče stranka do brezplačne pravne pomoči presojala po določbah 24. člena ZBPP, nepravilno uporabila materialno pravo.
ZDavP-2 člen 173, 174, 174/2. ZIZ člen 62, 62/2. ZUS-1 člen 20, 20/3.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikovo denarno terjatev - ugovor dolžnikovega dolžnika - tožbena novota
Tožnica bi z ugovori lahko uspela le, če bi za svoje trditve predložila ustrezne dokaze, da davčnemu dolžniku ni dolžna, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo, v smislu drugega odstavka 174. člena ZDavP-2, česar pa ni storila.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - ocena davčne osnove - obračun obresti
Obračun obresti je pravilen. V smislu dospelosti v plačilo sledi vrsti oziroma naravi dohodka, ki se kot (drug) dohodek vključuje v osnovo za odmero dohodnine. Davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se res odmeri s posebno odločbo, vendar to še ne pomeni, da gre za poseben davek, ki ne sodi v dohodnino. Gre le za odmero davka v posebnem primeru in s tem za poseben način davčne odmere, ki pa v ostalem na (drugačno) opredelitev dohodka in njegovo obdavčitev ne vpliva.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 203. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 859.
uvozne dajatve - pogoji za popolno oprostitev uvoznih dajatev - CEMT dovoljenje - opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu skupnosti
Na podlagi točke c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe se odobri popolna oprostitev uvoznih dajatev za cestna prevozna sredstva, kadar se v primeru komercialne uporabe uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti. S tem, ko voznik predmetnega tovornega vozila s prikolico ni imel v vozilu ustreznih prevoznih listin, zlasti pa ne CEMT dovoljenja, gre v konkretnem primeru tudi po presoji sodišča za opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu Skupnosti iz Italije v Nemčijo. Obveznosti, ki morajo biti izpolnjene za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, niso bile izpolnjene. Imetnik dovoljenja za začasni uvoz s popolno oprostitvijo pa ni obvestil carinskih organov o okoliščinah glede dovolilnice CEMT, kot to narekuje drugi odstavek 87. člena CZS. V trenutku, ko obveznosti za popolno oprostitev niso bile več izpolnjene, je za tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev.
Tožnica se je v upravnem izvršilnem postopku zaradi izvršitve denacionalizacijske odločbe, vodenem na podlagi 290. člena ZUP, mogla sklicevati na zastaranje po 356. členu OZ, ki določa za judikatne terjatve 10-letni zastaralni rok. Da je od nastopa izvršljivosti denacionalizacijske odločbe do vložitve predloga za dovolitev izvršbe preteklo več kot deset let, pa niti ni sporno. Zato je izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, ker organ pri njegovi izdaji ugovarjane okoliščine zastaranja ni upošteval, nezakonit ter ga je sodišče na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1 odpravilo ter ker ni našlo ovir po 7. členu ZUS-1 v okviru tožbenega predloga samo odločilo, da se predlagana izvršba delne denacionalizacijske odločbe, kolikor se nanaša na B.B. kot upravičenca do denacionalizacije, ne dovoli.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 203. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365.
V obravnavani zadevi je sporno, ali so bile tožniku kot glavnemu zavezancu na podlagi 4. alineje tretjega odstavka 203. člena CZS utemeljeno obračunane uvozne dajatve za blago, prijavljeno po v tej zadevi obravnavani tranzitni deklaraciji zaradi ugotovitve, da blago ni bilo predano namembnem uradu v Avstriji. Gre za vprašanje, ali gre za nezakonito odstranitev blaga, zavezanega uvoznim dajatvam izpod carinskega nadzora. Iz dejanskega stanja izhaja, da je bilo z navedeno tranzitno deklaracijo za zunanji skupnostni tranzit prijavljeno različno blago (razna oblačila), ki je bilo napoteno na namembni carinski urad Freilager, Dunaj, Avstrija, z rokom predaje najkasneje 14. 8. 2008. Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen, ker blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji, ampak je šlo v Italijo direktno iz Kopra.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
V primeru, ko je BPP dodeljena za zastopanje pred sodiščem na določeni stopnji, storitev šteje za opravljeno, ko je izvajalcu BPP vročena sodna odločba, ki jo je izdalo navedeno sodišče, zato je organ za BPP mogel šteti, da je osemdnevni rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP tekel od vročitve sodbe tožnici, izdane v zadevi Okrožnega sodišča Novo mesto IV P 78/2013 z dne 28. 5. 2013. Navedena sodba je bila po podatkih spisa in izpodbijanega sklepa tožnici vročena 4. 6. 2013 in te ugotovitve tožnica ne prereka. Ob taki ugotovitvi pa je organ za BPP pravilno zaključil, da se je rok iztekel 12. 6. 2013 ter da je po izteku tega roka vrnjena napotnica prepozna.
Organ plačila storitev BPP tožnici ni mogel priznati; rok za vračilo napotnice je namreč materialni prekluzivni ter po njegovem izteku pravica do plačila storitev izvajalcu BPP preneha, ne glede na to, da ta lahko opraviči, da je bila storitev opravljena.
tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Izpodbojna tožba ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitila pravice in pravne interese tožnice, saj je bilo že vzpostavljeno stanje, katerega je tožnica želela doseči z odpravo izpodbijane odločbe, kar pomeni, da njena odprava ne bi imela (več) želenega učinka.
prodaja premoženja v postopku davčne izvršbe - zarubljene nepremičnine - prodaja z zbiranjem ponudb - javna dražba - zapisnik o javni dražbi - obvestilo o neizbiri - pritožba zoper obvestilo
V predmetni zadevi gre za prodajo z zbiranjem ponudb, ki jo ureja 201. člen ZDavP-2. Prvostopenjski organ je postopal v skladu z omenjeno določbo in tožnico obvestil o izidu zbiranja ponudb z izpodbijanim sklepom. Iz 201. člena ZDavP-2 ne izhaja, da bi zoper omenjeno obvestilo oziroma v konkretni zadevi izdani sklep bilo mogoče vložiti pritožbo. Drugostopenjski organ se pri tem sklicuje na 198. člen ZDavP-2, ki ureja postopek javne dražbe, in iz katerega izhaja, da je možen le ugovor, ki se vloži v treh dneh po objavi zapisnika na oglasni deski, vendar le, če je bil ugovor pisno napovedan pooblaščeni osebi davčnega organa v roku ene ure po končani dražbi. Kljub temu, da se v davčnem postopku sicer subsidiarno uporabljajo pravila ZUP, ob upoštevanju omenjenih specialnih določb ZDavP-2, ki se uporabljajo v konkretni zadevi, tožnica zoper obvestilo o neizbiri nima pravice do pritožbe.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - tožbena novota
Pogoji, da se kmetija šteje za zaščiteno, so določeni v 2. členu ZDKG. Drugih pogojev za zaščiteno kmetijo ZDKG ne določa.
Navedbo, da sta nepremičnini v dolgoročnem planu javnega dobra ter da sta namenjeni za pokopališče, so tožniki prvič podali šele v pripravljalni vlogi, zato predstavlja nedopustno novoto, ki je sodišče ne more upoštevati, saj so imeli možnost to dejstvo navesti v postopku pred upravnim organom, pa tega niso storili, niti niso pojasnili, zakaj tega dejstva niso navedli že v postopku izdaje upravnega akta.
ZDKG v nobeni določbi izrecno ne zahteva, da bi prevzemnik kmetije moral le-to obdelovati sam s fizičnim delom, ampak je poudarek na gospodarjenju s kmetijo. Vprašanje dejanskega obdelovanja predmetne kmetije s fizičnim delom njenega prevzemnika ni pomembno za odločitev v postopku za določitev zaščitene kmetije.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do dodelitve brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - pravica pravne osebe do brezplačne pravne pomoči
Pravne osebe imajo pravico do brezplačne pravne pomoči le v primeru iz šestega odstavka 223. člena ZFPPIPP, če pravna oseba nima sredstev za založitev predujma za kritje začetnih stroškov (lastnega) stečajnega postopka, in to v obliki oprostitve plačila predujma za kritje teh stroškov. Z ozirom na taksativno naštete upravičence do brezplačne pravne pomoči, pa zakonskih določb ni mogoče širiti na osebe, ki v 10. členu ZBPP niso zajete.