denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - materialni prekluzivni rok
60 - dnevni rok iz določbe 26. člena ZDen-B je materialni prekluzivni rok; to pa pomeni, da materialna pravica iz 26. člena ZDen (do odškodnine iz naslova zmanjšanja vrednosti podržavljene nepremičnine) po izteku tega roka preneha ter je ni več mogoče uveljavljati. Zakonsko besedilo določbe 26. člena ZDen-B namreč ne daje podlage za razlago, da naj bi se določba ne nanašala na vse denacionalizacijske postopke v teku (v katerih še ni bilo pravnomočno odločeno) ter da naj bi bili posamični primeri, kot npr. primer stranke z interesom, glede na posebne okoliščine primera, izvzeti.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 203. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365.
V obravnavani zadevi je sporno, ali so bile tožniku kot glavnemu zavezancu na podlagi 4. alineje tretjega odstavka 203. člena CZS utemeljeno obračunane uvozne dajatve za blago, prijavljeno po v tej zadevi obravnavani tranzitni deklaraciji zaradi ugotovitve, da blago ni bilo predano namembnem uradu v Avstriji. Gre za vprašanje, ali gre za nezakonito odstranitev blaga, zavezanega uvoznim dajatvam izpod carinskega nadzora. Iz dejanskega stanja izhaja, da je bilo z navedeno tranzitno deklaracijo za zunanji skupnostni tranzit prijavljeno različno blago (razna oblačila), ki je bilo napoteno na namembni carinski urad Freilager, Dunaj, Avstrija, z rokom predaje najkasneje 14. 8. 2008. Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen, ker blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji, ampak je šlo v Italijo direktno iz Kopra.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - neposredna raba morja - naravno kopališče - na priobalnem zemljišču zgrajeni objekti - vstopnina za kopanje v morju
Glede na zakonsko ureditev je bil sporni inšpekcijski ukrep tožnici lahko izrečen, ker je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da objekti v sklopu „Naravnega kopališča A.“ ne štejejo za objekte iz 5. oziroma 7. točke prvega odstavka 37. člena ZV-1 in da tožnica ni zgradila objekta, potrebnega za izvajanje dejavnosti kopališč (v smislu tretjega odstavka 125. člena ZV-1).
tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Izpodbojna tožba ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitila pravice in pravne interese tožnice, saj je bilo že vzpostavljeno stanje, katerega je tožnica želela doseči z odpravo izpodbijane odločbe, kar pomeni, da njena odprava ne bi imela (več) želenega učinka.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - ocena davčne osnove - obračun obresti
Obračun obresti je pravilen. V smislu dospelosti v plačilo sledi vrsti oziroma naravi dohodka, ki se kot (drug) dohodek vključuje v osnovo za odmero dohodnine. Davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se res odmeri s posebno odločbo, vendar to še ne pomeni, da gre za poseben davek, ki ne sodi v dohodnino. Gre le za odmero davka v posebnem primeru in s tem za poseben način davčne odmere, ki pa v ostalem na (drugačno) opredelitev dohodka in njegovo obdavčitev ne vpliva.
ZDavP-2 člen 173, 174, 174/2. ZIZ člen 62, 62/2. ZUS-1 člen 20, 20/3.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikovo denarno terjatev - ugovor dolžnikovega dolžnika - tožbena novota
Tožnica bi z ugovori lahko uspela le, če bi za svoje trditve predložila ustrezne dokaze, da davčnemu dolžniku ni dolžna, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo, v smislu drugega odstavka 174. člena ZDavP-2, česar pa ni storila.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do dodelitve brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - pravica pravne osebe do brezplačne pravne pomoči
Pravne osebe imajo pravico do brezplačne pravne pomoči le v primeru iz šestega odstavka 223. člena ZFPPIPP, če pravna oseba nima sredstev za založitev predujma za kritje začetnih stroškov (lastnega) stečajnega postopka, in to v obliki oprostitve plačila predujma za kritje teh stroškov. Z ozirom na taksativno naštete upravičence do brezplačne pravne pomoči, pa zakonskih določb ni mogoče širiti na osebe, ki v 10. členu ZBPP niso zajete.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 100, 100/1, 110, 110/7. EZ člen 59. SPZ člen 223, 226. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - javna korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - vzdrževalna dela - gradbeni namen - nov objekt
Predvidena nameravana dela ne pomenijo zgolj dodatno obremenitev lastninske pravice (razširitev služnosti) na obstoječem daljnovodu oziroma njegovo posodobitev, temveč uresničitev gradbenega namena – gradnjo objekta iz 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 (gospodarska javna infrastruktura). Pri služnosti v javno korist v skladu s 110. členom ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Tudi v primeru neprave stvarne služnosti bi bilo razumeti, da ta preneha, kolikor je gradbeni objekt, ki je bil podlaga za ustanovitev služnosti v javno korist, odstranjen. Obstoječi daljnovod bo v obravnavanem primeru odstranjen, zato je šteti, da bo postavljen nov objekt. V obravnavani zadevi bi moral zato organ presoditi ali je izkazana javna korist za izgradnjo objekta – daljnovoda po predlagani trasi, v smislu določbe drugega odstavka 92. člena in 93. člena ZUreP-1 kot izhaja iz 100. člena ZUreP-1. Tožnik ima prav, da javna korist ni bila presojena ob upoštevanju teh zakonskih določil.
davek na dediščine in darila - neodplačni prenos lastništva nepremičnine - pravni naslednik zapustnika - vsebina pogodbe
Pogodbo o uskladitvi dejanskega stanja z zemljiškoknjižnim stanjem je potrebno razlagati ne zgolj na podlagi tega, kar je v njej zapisano, pač pa na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki je tako, da je šele z omenjeno pogodbo izkazano, da je prišlo do zemljiškoknjižnega prenosa lastništva. To pomeni, da je zaradi slednjega nastopila tudi davčna obveznost po Zakonu o davku na dediščine in darila za tožnico kot dedinjo po pokojnem obdarjencu.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 203. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 859.
uvozne dajatve - pogoji za popolno oprostitev uvoznih dajatev - CEMT dovoljenje - opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu skupnosti
Na podlagi točke c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe se odobri popolna oprostitev uvoznih dajatev za cestna prevozna sredstva, kadar se v primeru komercialne uporabe uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti. S tem, ko voznik predmetnega tovornega vozila s prikolico ni imel v vozilu ustreznih prevoznih listin, zlasti pa ne CEMT dovoljenja, gre v konkretnem primeru tudi po presoji sodišča za opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu Skupnosti iz Italije v Nemčijo. Obveznosti, ki morajo biti izpolnjene za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, niso bile izpolnjene. Imetnik dovoljenja za začasni uvoz s popolno oprostitvijo pa ni obvestil carinskih organov o okoliščinah glede dovolilnice CEMT, kot to narekuje drugi odstavek 87. člena CZS. V trenutku, ko obveznosti za popolno oprostitev niso bile več izpolnjene, je za tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 222, 222/4, 224, 224/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javno povabilo - dopolnitev vloge - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Določbe četrtega odstavka 222. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije ter 9. in 10. točka prvega odstavka Javnega povabila k prijavi za sofinanciranje šolnin za zmanjšanje izobrazbenega primanjkljaja v šolskih letih 2007/2008 do 2012/2013 se nanašajo izključno na vlogo, ne pa tudi na njeno dopolnitev. Neustrezna dopolnitev vloge je v določbah drugega odstavka 224. člena Pravilnika in drugega odstavka 10. točke Javnega povabila sankcionirana z zavrženjem vloge, če vloga ni dopolnjena v skladu s pozivom za dopolnitev oziroma ni dopolnjena v roku za dopolnitev. V skladu s pozivom pa vloga ni dopolnjena le, če tudi po dopolnitvi ostaja nepopolna v smislu prvega odstavka 8. točke Javnega povabila.
Tožnica se je v upravnem izvršilnem postopku zaradi izvršitve denacionalizacijske odločbe, vodenem na podlagi 290. člena ZUP, mogla sklicevati na zastaranje po 356. členu OZ, ki določa za judikatne terjatve 10-letni zastaralni rok. Da je od nastopa izvršljivosti denacionalizacijske odločbe do vložitve predloga za dovolitev izvršbe preteklo več kot deset let, pa niti ni sporno. Zato je izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, ker organ pri njegovi izdaji ugovarjane okoliščine zastaranja ni upošteval, nezakonit ter ga je sodišče na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1 odpravilo ter ker ni našlo ovir po 7. členu ZUS-1 v okviru tožbenega predloga samo odločilo, da se predlagana izvršba delne denacionalizacijske odločbe, kolikor se nanaša na B.B. kot upravičenca do denacionalizacije, ne dovoli.
prodaja premoženja v postopku davčne izvršbe - zarubljene nepremičnine - prodaja z zbiranjem ponudb - javna dražba - zapisnik o javni dražbi - obvestilo o neizbiri - pritožba zoper obvestilo
V predmetni zadevi gre za prodajo z zbiranjem ponudb, ki jo ureja 201. člen ZDavP-2. Prvostopenjski organ je postopal v skladu z omenjeno določbo in tožnico obvestil o izidu zbiranja ponudb z izpodbijanim sklepom. Iz 201. člena ZDavP-2 ne izhaja, da bi zoper omenjeno obvestilo oziroma v konkretni zadevi izdani sklep bilo mogoče vložiti pritožbo. Drugostopenjski organ se pri tem sklicuje na 198. člen ZDavP-2, ki ureja postopek javne dražbe, in iz katerega izhaja, da je možen le ugovor, ki se vloži v treh dneh po objavi zapisnika na oglasni deski, vendar le, če je bil ugovor pisno napovedan pooblaščeni osebi davčnega organa v roku ene ure po končani dražbi. Kljub temu, da se v davčnem postopku sicer subsidiarno uporabljajo pravila ZUP, ob upoštevanju omenjenih specialnih določb ZDavP-2, ki se uporabljajo v konkretni zadevi, tožnica zoper obvestilo o neizbiri nima pravice do pritožbe.
dohodek iz dejavnosti - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga
Odloča se o vlogi tožnika, ki je bila vložena 9. 5. 2012 in dopolnjena 13. 7. 2012, odločeno pa 22. 3. 2013, torej že po tem, ko je stopila v veljavo sprememba 101. člena ZDavP-2, ki je zaostrila zakonske pogoje za odpis oziroma delni odpis davčnega dolga in po kateri se odpis davkov, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti ne more odobriti ne le osebam, ki opravljajo dejavnost, kot je veljalo do spremembe, temveč tudi osebam, ki so z dejavnostjo prenehale.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - identifikacija za namene DDV
V zadevi je bistveno, da je bila pogodba realizirana, zato se sodišče ni spuščalo v presojo vprašanja, kdaj je bil sporni račun izdan in kdaj je bil vročen tožniku. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati sklicevanje tožnika, da je bil šele 1. 12. 2008 identificiran za namene DDV. Ne glede na to, kdaj se je tožnik identificiral za namene DDV, je do poteka roka iz drugega odstavka 67. člena ZDDV-1 imel še dovolj časa za uveljavljanje pravice do odbitka DDV.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29, 29/1, 30, 37, 38. Dokument : ULOOO8582.
dohodnina - odpis davčnega dolga - podlaga za odpis dolga
Odpis oziroma delni odpis davčnega dolga davčnega zavezanca iz naslova dohodnine je možen, v kolikor davčni zavezanec izpolnjuje pogoje iz 101. in naslednjih določil ZDavP-2 ter Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - prosti preudarek - odprt kazenski postopek
Tožnik tudi sam v tožbi navaja, da ima v teku še drugi kazenski postopek (v fazi pritožbenega postopka), zato je tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta. Neutemeljen je namreč tožbeni ugovor, da tožena stranka tega dejstva ne bi smela upoštevati, ker naj bi bilo to v nasprotju z domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS, saj se tožniku ne očita, da je kriv kaznivega dejanja, glede katerega postopek še teče, pač pa je bil odprt postopek uporabljen le kot kriterij za odločanje tožene stranke o tem, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
mednarodna zaščita - neobravnavanje prošnje za mednarodno zaščito zaradi predaje prosilca drugi državi - odložitev izvršitve sklepa - upravni spor - začasna odredba - učinkovito sodno varstvo
Izpodbijani sklep, s katerim je toženka odločila, da ne bo obravnavala prošenj tožnikov za mednarodno zaščito, ker bodo predani Republiki Madžarski kot državi članici, odgovorni za obravnavanje prošenj, je že postal izvršljiv. Če bi bil izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se zadeva ne bi mogla reševati v Sloveniji, saj se tožniki tu ne bi več nahajali. Sodno varstvo v upravnem sporu na ta način ne bi več moglo biti učinkovito, s tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva. Poleg tega po oceni sodišča odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa tudi ne nasprotuje javni koristi.
Sodišče se ne strinja s toženko, da naj bi šlo, ker je bilo o vračanju tožnikov enkrat že odločeno, v obravnavani zadevi za identično zadevo. Takrat je bil namreč predmet presoje drug upravni akt, s sicer podobno, ne pa povsem enako vsebino.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade - vrednost spornega predmeta
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, kakšno vrednost je organ za BPP upošteval kot vrednost spornega predmeta, zato tudi ni mogoč preizkus pravilne uporabe odvetniške tarife.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zahteva za varstvo zakonitosti
O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča Vrhovno sodišče, tako da gre brez dvoma za sodni postopek v smislu določb ZBPP. Vendar lahko po prvem odstavku 385. člena ZPP zahtevo za varstvo zakonitosti vloži (le) državno tožilstvo, iz drugih zakonskih določb, ki urejajo to izredno pravno sredstvo (členi 385 do 391 ZPP), pa ne izhaja, da bi pravdne stranke v zvezi z njegovo vložitvijo imele kakršnekoli pravice.