ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 100, 100/1, 110, 110/7. EZ člen 59. SPZ člen 223, 226. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - javna korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - vzdrževalna dela - gradbeni namen - nov objekt
Predvidena nameravana dela ne pomenijo zgolj dodatno obremenitev lastninske pravice (razširitev služnosti) na obstoječem daljnovodu oziroma njegovo posodobitev, temveč uresničitev gradbenega namena – gradnjo objekta iz 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 (gospodarska javna infrastruktura). Pri služnosti v javno korist v skladu s 110. členom ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Tudi v primeru neprave stvarne služnosti bi bilo razumeti, da ta preneha, kolikor je gradbeni objekt, ki je bil podlaga za ustanovitev služnosti v javno korist, odstranjen. Obstoječi daljnovod bo v obravnavanem primeru odstranjen, zato je šteti, da bo postavljen nov objekt. V obravnavani zadevi bi moral zato organ presoditi ali je izkazana javna korist za izgradnjo objekta – daljnovoda po predlagani trasi, v smislu določbe drugega odstavka 92. člena in 93. člena ZUreP-1 kot izhaja iz 100. člena ZUreP-1. Tožnik ima prav, da javna korist ni bila presojena ob upoštevanju teh zakonskih določil.
dohodek iz dejavnosti - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga
Odloča se o vlogi tožnika, ki je bila vložena 9. 5. 2012 in dopolnjena 13. 7. 2012, odločeno pa 22. 3. 2013, torej že po tem, ko je stopila v veljavo sprememba 101. člena ZDavP-2, ki je zaostrila zakonske pogoje za odpis oziroma delni odpis davčnega dolga in po kateri se odpis davkov, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti ne more odobriti ne le osebam, ki opravljajo dejavnost, kot je veljalo do spremembe, temveč tudi osebam, ki so z dejavnostjo prenehale.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 222, 222/4, 224, 224/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javno povabilo - dopolnitev vloge - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Določbe četrtega odstavka 222. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije ter 9. in 10. točka prvega odstavka Javnega povabila k prijavi za sofinanciranje šolnin za zmanjšanje izobrazbenega primanjkljaja v šolskih letih 2007/2008 do 2012/2013 se nanašajo izključno na vlogo, ne pa tudi na njeno dopolnitev. Neustrezna dopolnitev vloge je v določbah drugega odstavka 224. člena Pravilnika in drugega odstavka 10. točke Javnega povabila sankcionirana z zavrženjem vloge, če vloga ni dopolnjena v skladu s pozivom za dopolnitev oziroma ni dopolnjena v roku za dopolnitev. V skladu s pozivom pa vloga ni dopolnjena le, če tudi po dopolnitvi ostaja nepopolna v smislu prvega odstavka 8. točke Javnega povabila.
ZBPP člen 1, 7. ZP-1 člen 59, 59/1, 60, 60/2, 61, 61/1, 63, 63/2, 63/5, 63/7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za sodno varstvo
Kolikor organ v okviru predhodnega preizkusa zahteve za sodno varstvo po določbah 63. člena ZP-1 sam o zahtevi za sodno varstvo ne odloči, jo odstopi oziroma posreduje v odločitev pristojnemu sodišču. To pomeni, da bo pristojno sodišče odločalo o zahtevi za sodno varstvo, kakršno je vlagatelj vložil pri pristojnem prekrškovnem organu. Torej vlagatelj zahteve za sodno varstvo, katere vsebina je predpisana v prvem odstavku 61. člena ZP-1, ne bo dopolnjeval oziroma imel možnosti ponovno vložiti, kar zmotno navaja organ za BPP v izpodbijani odločbi. Glede na navedeno ter ob tem, da je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pristojno odločati sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka (drugi odstavek 60. člena ZP-1), je organ za BPP v obravnavani zadevi napačno uporabil materialno pravo (1. in 7. člen ZBPP ter relevantne določbe ZP-1). Tožnik je namreč s predmetno prošnjo za BPP prosil za dodelitev BPP za pravno zastopanje in svetovanje v sodnem postopku.
davek na dediščine in darila - neodplačni prenos lastništva nepremičnine - pravni naslednik zapustnika - vsebina pogodbe
Pogodbo o uskladitvi dejanskega stanja z zemljiškoknjižnim stanjem je potrebno razlagati ne zgolj na podlagi tega, kar je v njej zapisano, pač pa na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki je tako, da je šele z omenjeno pogodbo izkazano, da je prišlo do zemljiškoknjižnega prenosa lastništva. To pomeni, da je zaradi slednjega nastopila tudi davčna obveznost po Zakonu o davku na dediščine in darila za tožnico kot dedinjo po pokojnem obdarjencu.
ZDavP-2 člen 39, 68, 68/5, 76, 77, 135, 135/3. ZUP člen 87.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - nenapovedani dohodki - sklep o začetku postopka inšpekcijskega nadzora - fikcija vročitve - zastaranje
Tožniku je bil sklep pravilno vročen, zato se je pri njem (lahko) začel opravljati inšpekcijski nadzor z vročitvijo sklepa in ne na podlagi tretjega odstavka 135. člena ZDavP-2.
O prejemu kupnine in o razpolaganju z njo s strani tožnika ni dvoma. Z zadostno stopnjo verjetnosti je ugotovljena višina prejetega zneska in način razpolaganja z njim. Tožnik ne dokaže ne posojilnega razmerja z družbo D. d.o.o. in vračila denarja tej družbi, kot tudi ne obstoja tihe družbe oziroma tihega družbenika in dogovorov z njim o poplačilu dolga in o nakupu jahte.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obvestilo - pravni interes - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru izpodbojna tožba ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitilo pravice in pravne interese tožnice, saj je bilo že vzpostavljeno stanje, katerega tožnica želi doseči z odpravo izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da njegova odprava ne bi imela (več) želenega učinka.
Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes.
ZMed člen 87, 87/2, 109, 109/2, 109/3, 157, 157/2. ZAvMS člen 50.
mediji - izvajanje programskih zahtev - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - delež slovenskih avdisviznalnih del - pristojnost za nadzor nad izvajanjem obveznosti
Toženka ima za nadzor nad izvajanjem obveznosti, ki jih izdajateljem televizijskih programov še vedno nalaga ZMed, pooblastilo v 109. členu ZMed. Ta določba ZMed ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe. V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko zakonodajalec določbe ni razveljavil, temveč predpisal, da se v določenem delu več ne uporablja.
Toženka je upravičena nadzor opraviti tudi, če izdajatelj posnetkov ne hrani oziroma jih ji ne izroči. Ob tem je treba upoštevati, da obveznost hranjena in posredovanja posnetkov televizijskih program za izvajalce televizijskih programov ni bila razveljavljena oziroma ni prenehala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - nerazumnost zadeve - nadomestilo kazni zapora z delom v splošno korist - zamuda roka
V skladu z določilom 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči presojajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna. Glede tožnikove navedbe, da želi BPP za vložitev predloga za družbeno koristno delo, tožena stranka ugotavlja, da je tožnikova prošnja očitno nerazumna, saj je tožnik že zamudil rok za podajo predloga za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist.
ZDavP-2 člen 4, 5, 6, 68, 68/1, 68/1-2, 68/1-3, 68/2, 76, 76/5. ZDoh člen 4, 41, 41/1, 49. ZDDPO člen 8.
dohodek iz dejavnosti - ocena davčne osnove - ocena prihodkov - ocena odhodkov - odprava odločbe
Če je v konkretnem primeru jasno, da davčni zavezanec ocenjenih prihodkov z dejavnostjo, ki jo opravlja, ne more ustvariti brez s temi prihodki povezanimi odhodki, je treba upoštevati načelo davčnega postopka, zlasti načelo zakonitosti, materialne resnice in sorazmernosti (4., 5. in 6. člen ZDavP-2) ter oceno davčne osnove opraviti tako za prihodke kot tudi za odhodke.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - identifikacija za namene DDV
V zadevi je bistveno, da je bila pogodba realizirana, zato se sodišče ni spuščalo v presojo vprašanja, kdaj je bil sporni račun izdan in kdaj je bil vročen tožniku. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati sklicevanje tožnika, da je bil šele 1. 12. 2008 identificiran za namene DDV. Ne glede na to, kdaj se je tožnik identificiral za namene DDV, je do poteka roka iz drugega odstavka 67. člena ZDDV-1 imel še dovolj časa za uveljavljanje pravice do odbitka DDV.
Organ za BPP je, ne glede na nesporno prejemanje denarne socialne pomoči tožnika, smel preverjati tožnikovo premoženjsko stanje. Določba drugega odstavka 12. člena ZBPP ne more imeti takšnega absolutnega učinka, da se v primerih, ko že iz same vloge prosilca za brezplačno pravno pomoč izhaja, da ima določeno premoženje, ne bi preverjalo njegovo premoženjsko stanje. Organ za BPP je zato smel ugotavljati tudi tožnikovo premoženjsko stanje in posledično tudi upoštevati ugotovitve o premoženju tožnika, ki jih je pridobil iz uradnih evidenc, tj. GURS in Zemljiške knjige.
Po oceni sodišča tožnik v tožbi podaja negativne vrednostne ocene dela sodnice, ki je kot organ za BPP odločala o njegovi prošnji. Takšne trditve so žaljive in skušajo jemati ugled sodstvu in naslovnemu sodišču (ter tudi državi). Prav varstvu zaupanja v sodstvo ter ugleda in avtoritete sodišča ter sodne veje oblasti pa je namenjeno varstvo po prvem odstavku 109. člena ZPP, zaradi česar je sodišče izreklo tožniku denarno kazen na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZPP.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - materialni prekluzivni rok
60 - dnevni rok iz določbe 26. člena ZDen-B je materialni prekluzivni rok; to pa pomeni, da materialna pravica iz 26. člena ZDen (do odškodnine iz naslova zmanjšanja vrednosti podržavljene nepremičnine) po izteku tega roka preneha ter je ni več mogoče uveljavljati. Zakonsko besedilo določbe 26. člena ZDen-B namreč ne daje podlage za razlago, da naj bi se določba ne nanašala na vse denacionalizacijske postopke v teku (v katerih še ni bilo pravnomočno odločeno) ter da naj bi bili posamični primeri, kot npr. primer stranke z interesom, glede na posebne okoliščine primera, izvzeti.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja - delitev kapitala iz skupnega premoženja - čas pridobitve nepremičnine
Delitev skupnega premoženja v naravi in v skladu z deleži (zakoncev) na skupnem premoženju ne predstavlja odsvojitve kapitala, kot ga opredeljuje 94. člen Zakona o dohodnini. Drugačnega stališča tudi ne narekuje 101. člen istega zakona. Kadar je zavezanec kapital pridobil kot ena od oseb, ki imajo na njem skupno lastnino, in se tak kapital pozneje razdeli, se po določbi četrtega odstavka 101. člena za čas pridobitve kapitala, ki mu pripade na podlagi delitve, šteje čas, ko je kapital pridobil v skupno lastnino. Razdelitev kapitala, ki je bil pridobljen kot skupna lastnina torej ne vpliva na čas pridobitve, če zavezanec ob razdelitvi prejme kapital v obsegu, ki ustreza pripadajočemu deležu na skupnem premoženju.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - neposredna raba morja - naravno kopališče - na priobalnem zemljišču zgrajeni objekti - vstopnina za kopanje v morju
Glede na zakonsko ureditev je bil sporni inšpekcijski ukrep tožnici lahko izrečen, ker je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da objekti v sklopu „Naravnega kopališča A.“ ne štejejo za objekte iz 5. oziroma 7. točke prvega odstavka 37. člena ZV-1 in da tožnica ni zgradila objekta, potrebnega za izvajanje dejavnosti kopališč (v smislu tretjega odstavka 125. člena ZV-1).
mednarodna zaščita - neobravnavanje prošnje za mednarodno zaščito zaradi predaje prosilca drugi državi - odložitev izvršitve sklepa - upravni spor - začasna odredba - učinkovito sodno varstvo
Izpodbijani sklep, s katerim je toženka odločila, da ne bo obravnavala prošenj tožnikov za mednarodno zaščito, ker bodo predani Republiki Madžarski kot državi članici, odgovorni za obravnavanje prošenj, je že postal izvršljiv. Če bi bil izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se zadeva ne bi mogla reševati v Sloveniji, saj se tožniki tu ne bi več nahajali. Sodno varstvo v upravnem sporu na ta način ne bi več moglo biti učinkovito, s tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva. Poleg tega po oceni sodišča odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa tudi ne nasprotuje javni koristi.
Sodišče se ne strinja s toženko, da naj bi šlo, ker je bilo o vračanju tožnikov enkrat že odločeno, v obravnavani zadevi za identično zadevo. Takrat je bil namreč predmet presoje drug upravni akt, s sicer podobno, ne pa povsem enako vsebino.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29, 29/1, 30, 37, 38. Dokument : ULOOO8582.
dohodnina - odpis davčnega dolga - podlaga za odpis dolga
Odpis oziroma delni odpis davčnega dolga davčnega zavezanca iz naslova dohodnine je možen, v kolikor davčni zavezanec izpolnjuje pogoje iz 101. in naslednjih določil ZDavP-2 ter Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - prosti preudarek - odprt kazenski postopek
Tožnik tudi sam v tožbi navaja, da ima v teku še drugi kazenski postopek (v fazi pritožbenega postopka), zato je tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta. Neutemeljen je namreč tožbeni ugovor, da tožena stranka tega dejstva ne bi smela upoštevati, ker naj bi bilo to v nasprotju z domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS, saj se tožniku ne očita, da je kriv kaznivega dejanja, glede katerega postopek še teče, pač pa je bil odprt postopek uporabljen le kot kriterij za odločanje tožene stranke o tem, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna oprema - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Možnost izvedbe priključkov na javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe, zato dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišča, ki ni v tožnikovi lasti, še ne pomeni, da te možnosti ni.
Navedba upravljavca elektroenergetskega omrežja, da zemljišča niso komunalno opremljena v smislu 72. člena ZPNačrt, lahko pomeni, da v enoti urejanja, v kateri ležijo obravnavana zemljišča, ni zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema, kar po vsebini zatrjuje tudi tožnik.
ZBPP člen 46, 48, 48/1. ZUP člen 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - obročno vračilo - načelo zaslišanja stranke
Upravičenec do BPP je glavni zavezanec za vračilo stroškov, če je sklenil sodno poravnavo, v kateri se je odpovedal povrnitvi stroškov sodnega postopka in s tem preprečil vstop države v njegov (upnikov) položaj.