ZUP člen 260, 260/9, 268, 268/1, 270, 270/1. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - možnost udeležbe v postopku - služnostni upravičenec - obseg dovoljene obnove
Odločitev prvostopenjskega organa o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka, ki temelji na razlogih, ki niso bili obnovitveni razlog, pomeni nezakoniti poseg v pravnomočno odločbo.
Gradnja mulde na zemljiščih, ki so v investitorjevi lasti, pomeni izvrševanje njegovih lastninskih upravičenj, ki pa so v konkretnem primeru omejene z načinom in obsegom izvrševanja služnosti predlagateljev obnove postopka. Zato je treba presoditi, ali sporna mulda za služnostna upravičenca dejansko predstavlja tako obremenitev, da gre za bistveno oteženo izvrševanje te služnosti.
V zvezi z navedbami o pričetih postopkih za spremembo namenske rabe zemljišča in za pridobitev gradbenega dovoljenja sodišče pojasnjuje, da morebitno naknadno pridobljeno gradbeno dovoljenje sicer ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, vendar pa ga bosta tožnika lahko uveljavljala v morebitnem postopku prisilne izvršitve te odločbe.
ZBPP člen 46, 48, 48/1. ZUP člen 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - obročno vračilo - načelo zaslišanja stranke
Upravičenec do BPP je glavni zavezanec za vračilo stroškov, če je sklenil sodno poravnavo, v kateri se je odpovedal povrnitvi stroškov sodnega postopka in s tem preprečil vstop države v njegov (upnikov) položaj.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - obnova inšpekcijskega postopka - nov dokaz - pravočasnost predloga
Nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP je le tak dokaz, ki je obstajal že v času pred izdajo odločbe, v zvezi s katero je predlagana obnova postopka, kar v obravnavanem primeru pomeni, da je moral obstajati že pred 18. 5. 2010. Sklep, ki ga kot nov dokaz navaja tožnica, pa je bil izdan šele 19. 6. 2013.
ZDen člen 44, 44/1. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 17, 17/5. Uredba o izdaji obveznic in izvrševanje odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/1, 17.
upravni spor - pasivna legitimacija - odškodnina - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada - teoretična vrednost obveznic
Ob upoštevanju določbe 1. člena in petega odstavka 17. člena ZUS-1 je podana pasivna legitimacija toženke. Z izpodbijanim obvestilom je bilo tako lahko poseženo v pravice oziroma pravne koristi tožnika, kar pomeni, da ima pravni interes za izpodbijanje le-tega.
Določbo 11. člena Uredbe o izdaji obveznic in izvrševanje odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad je treba razlagati tako, kot jo razlaga toženka, in sicer da je teoretična vrednost obveznic, s katero se deli višina odškodnine in izračuna število obveznic, vedno 51,13 EUR.
Na legalnost gradnje ne vpliva sklep o ustaviti inšpekcijskega postopka, ker se ta sklep ne nanaša na postopek zaradi prizidka, ki je predmet izpodbijane odločbe.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem
Sodišče se sicer strinja z razlogi upravnega organa druge stopnje, s katerimi utemeljuje, zakaj gre pri predmetni dozidavi objekta za novo stavbo. Nima pa izpodbijana odločba razlogov, ali ne bi zahteva po izvedbi gradnje v skladu z določbami pravilnika pripeljala do tega, da bi se od tožnika zahtevalo nekaj, kar gradbeno dovoljenje ne določa oziroma je celo v izrecnem nasprotju z njim, kar ves čas postopka zatrjuje tožnik.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna oprema - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Možnost izvedbe priključkov na javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe, zato dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišča, ki ni v tožnikovi lasti, še ne pomeni, da te možnosti ni.
Navedba upravljavca elektroenergetskega omrežja, da zemljišča niso komunalno opremljena v smislu 72. člena ZPNačrt, lahko pomeni, da v enoti urejanja, v kateri ležijo obravnavana zemljišča, ni zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema, kar po vsebini zatrjuje tudi tožnik.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - predlog za obnovo postopka
Predlagana obnova postopka, v katerem je bila izdana odločba z dne 23. 11. 2011, na izvrševanje katere se nanaša izpodbijani sklep, ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa, saj predlog sam po sebi še ne zadrži izvršitve odločbe, glede katere se predlaga obnova.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lokacijsko dovoljenje - ovire za legalizacijo objekta
Na odločitev v zadevi ne morejo vplivati navedbe o zamudi pri sprejemanju občinskih prostorskih aktov na podlagi ZPNačrt in o domnevni škodi, ki naj bi tožnikoma s tem nastajala. Omenjeno namreč ne spreminja dejstva, da sta gradila brez gradbenega dovoljenja, s tem pa pristala tudi na posledice nelegalne gradnje. Zato se sedaj ne moreta sklicevati na morebitne ovire, ki jima onemogočajo legalizacijo. Prav tako je nepomembno, za kako „hude“ posege v prostor gre, da naj bi šlo za gradnjo na območju razpršene gradnje in da so v preteklosti na tem mestu že stali podobni objekti (na mestu gospodarske lope lesena lopa, na mestu asfaltiranega parkirišča makadamsko utrjeno dvorišče). Prav tako je nepomembno sklicevanje na ohranjanje kmetijskih gospodarstev, saj morajo investitorji – neglede na namen – imeti gradbeno dovoljenje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - sprememba načina izvršitve obveznosti
Dejstvo, da je bil z izpodbijanim sklepom določen drugačen način izvršitve odrejene obveznosti (s prisilitvijo), kot je bil zagrožen z odločbo z dne 22. 6. 2009 (po drugih osebah), na odločitev ne vpliva, saj je šlo pri navedbi načina izvršbe v odločbi z dne 22. 6. 2009 zgolj za opozorilo na postopek izvršbe, naveden pa je bil edini način izvršbe, ki ga je v času izdaje odločbe predvideval ZGO-1. Ne pomeni pa to odločitve o pravici, obveznosti in pravni koristi tožnika, ki bi postala pravnomočna, kot zmotno meni tožnik.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 34, 37.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - premoženje zavezanca
Odpis dolga se lahko uporabi le v skrajnih primerih in se tolmači zelo restriktivno. Pri tem se zahteva kumulativno izpolnjevanje dohodkovnega in premoženjskega kriterija.
inšpekcijski ukrep - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
ZSS člen 29, 29/1, 29/1-2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - mnenje državnotožilskega sveta - obrazložitev odločbe
V izpodbijanem sklepu je DTS navedel le razloge za svojo odločitev, ni pa navedel razlogov, zaradi katerih ni sledil mnenju poročevalca, niti pojasnil, zakaj ni upošteval vseh podatkov, na katerih je temeljil poročevalčev pregled in tudi ne vseh podatkov, ki izhajajo iz ocene vodje SDT in iz pisnih pojasnil vodje Posebnega oddelka. Ker pravočasnost postopanja pri delu ni edino dejstvo, ki se po 2. točki prvega odstavka 29. člena ZSS upošteva pri ugotavljanju merila delovne uspešnosti, v izpodbijanem sklepu navedeni razlogi ne zadoščajo niti za ugotovitev, da tožnica ne izpolnjuje merila o delovni uspešnosti.
javni uslužbencec - zdravniška služba - priznanje specialističnega naziva - nova specializacija - pogoji za priznanje naziva - rok za vložitev vloge za priznanje naziva - poseg v pridobljene pravice
Določbe 18.a člena ZZdrS-E ter Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacije zdravnikov urejajo situacije, ki bodo nastale po uveljavitvi sprememb Zakona o zdravniški službi, medtem ko je določba 36. člena prehodne narave, ker ureja priznavanje specializacij na podlagi dela za čas pred uveljavitvijo ZZdrS-E.
Uporaba določbe 36. člena ZZdrS-E ne pomeni posega v pridobljene pravice. Legitimna pravica zakonodajalca namreč je, da pravna razmerja, ki jih na novo uvede z zakonom, tudi uredi za nazaj in pri tem uveljavljanje pravic veže na določen rok po sprejetju zakona.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZUS-1 člen 68. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje, širjenje in zatiranje stekline – Rabies (Lyssa) člen 6.
Ker izpodbijani inšpekcijski ukrep ne vsebuje roka, v okviru katerega je treba zagotoviti obvezno opazovanje psa, je sodišče izpodbijani akt izreklo za ničnega, saj ga ni mogoče izvršiti.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - gospodarska družba - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
Glede na določbe 10. člena ZBPP je toženka pravilno ugotovila, da taka gospodarska družba, kot je tožnica (d.o.o.), ni upravičena do BPP. Po presoji sodišča očitek o protiustavnosti 10. člena ZBPP ni utemeljen. Pravna oseba se ne more primerjati s fizično osebo, ker gre za povsem drugačne vrste subjektov, zato ne gre za kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Prav tako pa 10. člen ZBPP tudi ni v nasprotju z 22. in 23. členom Ustave, saj ima tožnica povsem enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi in povsem enak dostop do sodišča kot drugi subjekti, ki so po svoji statusni obliki enaki tožnici. Tudi za ostale take pravne osebe namreč velja, da jim pravica do BPP ne pripada, to pa še ne pomeni, da nimajo varstva pravic pred sodišči in drugimi organi.
Tožnica je potrošnikom v primeru zamude zaračunavala stroške opomina v znesku, ki je presegal višino zamudnih obresti, torej nesorazmerno visoko nadomestilo. Inšpektor je tako pravilno ugotovil obstoj nepoštenega pogodbenega pogoja iz 12. alinee 24. člena ZVPot, ki v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.
ZTuj-2 člen 10. Zakonik o schengenskih mejah člen 5.
tujec - zavrnitev vstopa v Republiko Slovenijo - prepoved vstopa v schengenskem informacijskem sistemu
Tožniku, ki je državljan tretje države, je bil utemeljeno preprečen vstop v Republiko Slovenijo. Oba upravna organa sta namreč pravilno ugotovila, da je Švica zanj v schengenskem informacijskem sistemu razpisala ukrep prepovedi vstopa. Niti 5. člen Zakonika o schengenskih mejah niti ZTuj-2 ne določata, da bi moral biti tujec obveščen o tem, da je zoper njega razpisan ukrep, ampak za prepoved vstopa zadostuje že to, da je tak ukrep razpisan.
izvršitev inšpekcijskega ukrepa - ničnost izvršilnega naslova - pravna posledica ničnosti - na neobstoječem izvršilnem naslovu temelječ sklep o izvršbi
Odločba prvostopenjskega organa z dne 20. 5. 2013 o odreditvi obveznega opazovanja psa po ugrizu človeka, ki predstavlja dejansko podlago za izdajo izpodbijanega sklepa, je bila predmet sodne presoje v zadevi naslovnega sodišča pod opr. št. II U 454/2013. Sodišče jo je razglasilo za nično. Dejanska podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je tako postala nična odločba. Če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Pravne posledice ničnosti učinkujejo ex tunc.