brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zahteva za varstvo zakonitosti
O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča Vrhovno sodišče, tako da gre brez dvoma za sodni postopek v smislu določb ZBPP. Vendar lahko po prvem odstavku 385. člena ZPP zahtevo za varstvo zakonitosti vloži (le) državno tožilstvo, iz drugih zakonskih določb, ki urejajo to izredno pravno sredstvo (členi 385 do 391 ZPP), pa ne izhaja, da bi pravdne stranke v zvezi z njegovo vložitvijo imele kakršnekoli pravice.
Na legalnost gradnje ne vpliva sklep o ustaviti inšpekcijskega postopka, ker se ta sklep ne nanaša na postopek zaradi prizidka, ki je predmet izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade - vrednost spornega predmeta
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, kakšno vrednost je organ za BPP upošteval kot vrednost spornega predmeta, zato tudi ni mogoč preizkus pravilne uporabe odvetniške tarife.
V zvezi z navedbami o pričetih postopkih za spremembo namenske rabe zemljišča in za pridobitev gradbenega dovoljenja sodišče pojasnjuje, da morebitno naknadno pridobljeno gradbeno dovoljenje sicer ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, vendar pa ga bosta tožnika lahko uveljavljala v morebitnem postopku prisilne izvršitve te odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - predlog za obnovo postopka
Predlagana obnova postopka, v katerem je bila izdana odločba z dne 23. 11. 2011, na izvrševanje katere se nanaša izpodbijani sklep, ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa, saj predlog sam po sebi še ne zadrži izvršitve odločbe, glede katere se predlaga obnova.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lokacijsko dovoljenje - ovire za legalizacijo objekta
Na odločitev v zadevi ne morejo vplivati navedbe o zamudi pri sprejemanju občinskih prostorskih aktov na podlagi ZPNačrt in o domnevni škodi, ki naj bi tožnikoma s tem nastajala. Omenjeno namreč ne spreminja dejstva, da sta gradila brez gradbenega dovoljenja, s tem pa pristala tudi na posledice nelegalne gradnje. Zato se sedaj ne moreta sklicevati na morebitne ovire, ki jima onemogočajo legalizacijo. Prav tako je nepomembno, za kako „hude“ posege v prostor gre, da naj bi šlo za gradnjo na območju razpršene gradnje in da so v preteklosti na tem mestu že stali podobni objekti (na mestu gospodarske lope lesena lopa, na mestu asfaltiranega parkirišča makadamsko utrjeno dvorišče). Prav tako je nepomembno sklicevanje na ohranjanje kmetijskih gospodarstev, saj morajo investitorji – neglede na namen – imeti gradbeno dovoljenje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - obnova inšpekcijskega postopka - nov dokaz - pravočasnost predloga
Nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP je le tak dokaz, ki je obstajal že v času pred izdajo odločbe, v zvezi s katero je predlagana obnova postopka, kar v obravnavanem primeru pomeni, da je moral obstajati že pred 18. 5. 2010. Sklep, ki ga kot nov dokaz navaja tožnica, pa je bil izdan šele 19. 6. 2013.
ZDen člen 44, 44/1. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 17, 17/5. Uredba o izdaji obveznic in izvrševanje odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/1, 17.
upravni spor - pasivna legitimacija - odškodnina - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada - teoretična vrednost obveznic
Ob upoštevanju določbe 1. člena in petega odstavka 17. člena ZUS-1 je podana pasivna legitimacija toženke. Z izpodbijanim obvestilom je bilo tako lahko poseženo v pravice oziroma pravne koristi tožnika, kar pomeni, da ima pravni interes za izpodbijanje le-tega.
Določbo 11. člena Uredbe o izdaji obveznic in izvrševanje odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad je treba razlagati tako, kot jo razlaga toženka, in sicer da je teoretična vrednost obveznic, s katero se deli višina odškodnine in izračuna število obveznic, vedno 51,13 EUR.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - sprememba načina izvršitve obveznosti
Dejstvo, da je bil z izpodbijanim sklepom določen drugačen način izvršitve odrejene obveznosti (s prisilitvijo), kot je bil zagrožen z odločbo z dne 22. 6. 2009 (po drugih osebah), na odločitev ne vpliva, saj je šlo pri navedbi načina izvršbe v odločbi z dne 22. 6. 2009 zgolj za opozorilo na postopek izvršbe, naveden pa je bil edini način izvršbe, ki ga je v času izdaje odločbe predvideval ZGO-1. Ne pomeni pa to odločitve o pravici, obveznosti in pravni koristi tožnika, ki bi postala pravnomočna, kot zmotno meni tožnik.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem
Sodišče se sicer strinja z razlogi upravnega organa druge stopnje, s katerimi utemeljuje, zakaj gre pri predmetni dozidavi objekta za novo stavbo. Nima pa izpodbijana odločba razlogov, ali ne bi zahteva po izvedbi gradnje v skladu z določbami pravilnika pripeljala do tega, da bi se od tožnika zahtevalo nekaj, kar gradbeno dovoljenje ne določa oziroma je celo v izrecnem nasprotju z njim, kar ves čas postopka zatrjuje tožnik.
ZUP člen 260, 260/9, 268, 268/1, 270, 270/1. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - možnost udeležbe v postopku - služnostni upravičenec - obseg dovoljene obnove
Odločitev prvostopenjskega organa o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka, ki temelji na razlogih, ki niso bili obnovitveni razlog, pomeni nezakoniti poseg v pravnomočno odločbo.
Gradnja mulde na zemljiščih, ki so v investitorjevi lasti, pomeni izvrševanje njegovih lastninskih upravičenj, ki pa so v konkretnem primeru omejene z načinom in obsegom izvrševanja služnosti predlagateljev obnove postopka. Zato je treba presoditi, ali sporna mulda za služnostna upravičenca dejansko predstavlja tako obremenitev, da gre za bistveno oteženo izvrševanje te služnosti.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odstranitev objekta
Odstranitev nedovoljene gradnje pomeni le izvršitev naloženega inšpekcijskega ukrepa, kar pa na obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora nima nobenega vpliva.
javni uslužbencec - zdravniška služba - priznanje specialističnega naziva - nova specializacija - pogoji za priznanje naziva - rok za vložitev vloge za priznanje naziva - poseg v pridobljene pravice
Določbe 18.a člena ZZdrS-E ter Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacije zdravnikov urejajo situacije, ki bodo nastale po uveljavitvi sprememb Zakona o zdravniški službi, medtem ko je določba 36. člena prehodne narave, ker ureja priznavanje specializacij na podlagi dela za čas pred uveljavitvijo ZZdrS-E.
Uporaba določbe 36. člena ZZdrS-E ne pomeni posega v pridobljene pravice. Legitimna pravica zakonodajalca namreč je, da pravna razmerja, ki jih na novo uvede z zakonom, tudi uredi za nazaj in pri tem uveljavljanje pravic veže na določen rok po sprejetju zakona.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti
Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da obramba v kazenskem postopku ni obvezna in da je v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava treba gledati na interes pravičnosti, na katerega pojem se na abstraktni ravni opira tretji odstavek 24. člena ZBPP. Tako se v okviru presoje pravičnosti za dodelitev BPP presoja osebnost obdolženca, teža kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in tudi konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec zagovornika. V konkretnem primeru ne gre za pravno in dejansko zapleten postopek, zato ni v interesu pravičnosti, da se prosilcu samo zato dodeli pomoč zagovornika.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - nezazidan stavbno zemljišče - komunalna opremljenost
Po določbi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 se šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje. Takšno stališče je zavzeto tudi v upravno sodni praksi, izhaja pa tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS.
dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - pogoji za izdajo dovoljenja - odvzem dovoljenja
Odločitev o odvzemu dovoljenja tožniku za opravljanje funkcije upravitelja je pravnomočna. Zato je pravilna odločitev ministra, da se zahteva tožnika za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja zavrne.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 34, 37.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - premoženje zavezanca
Odpis dolga se lahko uporabi le v skrajnih primerih in se tolmači zelo restriktivno. Pri tem se zahteva kumulativno izpolnjevanje dohodkovnega in premoženjskega kriterija.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZUS-1 člen 68. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje, širjenje in zatiranje stekline – Rabies (Lyssa) člen 6.
Ker izpodbijani inšpekcijski ukrep ne vsebuje roka, v okviru katerega je treba zagotoviti obvezno opazovanje psa, je sodišče izpodbijani akt izreklo za ničnega, saj ga ni mogoče izvršiti.
Ker je treba pravne naslednike istega denacionalizacijskega upravičenca šteti za enotne sospornike, procesna dejanja enega od njih - umik tožbe ter sklenitev sporazuma - učinkujejo tudi za ostale pravne naslednike tega denacionalizacijskega upravičenca. Ob upoštevanju obeh temeljnih načel ZDen (načelo o popravi krivic in načelo, da se s popravljanjem krivic ne smejo delati nove krivice), je po presoji sodišča treba odškodnino, izplačano enemu pravnemu nasledniku denacionalizacijskega upravičenca, šteti kot znesek, izplačan z namenom poprave krivic na podlagi ZDen.
javni razpis - razlaga razpisnih pogojev - odločanje v ponovnem postopku - odstop upravnega organa od pravnega stališča sodišča - razlogi za odstop od stališča sodišča - načelo zakonitosti - obrazložitev odločbe
Golo sklicevanje upravnega organa v ponovljenem postopku na načelo zakonitosti, ki ga Vrhovno sodišče v svojih judikatih primeroma navaja, pri čemer pa tožena stranka konkretno ne pojasni, v čem bi bilo to načelo z razlago sodišča kršeno, ne zadošča za utemeljitev odstopa od pravnega stališča sodišča. Razlagalne metode predpisov so namreč v pravu dopustne in tudi potrebne za pravilno razlago vsebine pravnih norm, torej so del izvajanja načela zakonitosti.