ZV-1 člen 37, 37/1, 37/1-7, 38, 38/3, 175, 175/1, 175/1-9.
inšpekcijski postopek - vode - gradnja na priobalnem zemljišču - obrambi države namenjeni objekti
Kljub temu, da meja vodnega zemljišča ni določena, je jasno, da je tožnica s postavitvijo ovire – ograje na vodnem zemljišču - preprečila prost prehod ob vodnem dobru, kar je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 38. člena ZV-1.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - dolžnikov dolžnik - pogodba o asignaciji
V konkretnem primeru je tožbo vložil tožnik, ki je dolžnikov dolžnik davčne zavezanke. Ker davčna zavezanka svojega dolga ni pravočasno poravnala, je davčni organ izdal sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnikovega dolžnika in ga vročil dolžnikovemu dolžniku. Davčni organ je v sklepu o davčni izvršbi na denarno terjatev tožnika dolžnico terjal za neporavnane obveznosti, in določil način izvršbe z rubežem dolžničinih terjatev. Pogodbe, ki jih je priložil tožnik, pogodbe o asignaciji, so datirane na kasnejši datum, kot je datum izpodbijanega sklepa, zato jih prvostopenjski organ ni upošteval. Ravnanje prvostopenjskega organa je bilo tako pravilno in zakonito, saj je upošteval vsa plačila ter asignacije, ki so nastale do dne izdaje sklepa o davčni izvršbi, kasneje datiranih asignacij pa ni upošteval.
Vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave je bila zavrnjena z odločbo Agencije RS za okolje, navedena odločitev pa je tudi že postala pravnomočna. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 172. člena ZVO-1 je torej prvostopenjski organ imel podlago za izrek inšpekcijskega ukrepa prepovedi odlaganja vseh vrst odpadkov na odlagališču do morebitne pridobitve predpisanega okoljevarstvenega dovoljenja.
ZTuj-2 člen 10. Zakonik o schengenskih mejah člen 5.
tujec - zavrnitev vstopa v Republiko Slovenijo - prepoved vstopa v schengenskem informacijskem sistemu
Tožniku, ki je državljan tretje države, je bil utemeljeno preprečen vstop v Republiko Slovenijo. Oba upravna organa sta namreč pravilno ugotovila, da je Švica zanj v schengenskem informacijskem sistemu razpisala ukrep prepovedi vstopa. Niti 5. člen Zakonika o schengenskih mejah niti ZTuj-2 ne določata, da bi moral biti tujec obveščen o tem, da je zoper njega razpisan ukrep, ampak za prepoved vstopa zadostuje že to, da je tak ukrep razpisan.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
ZJC-B ureja pogoje za razlastitev, postopek, v katerem se ugotavlja izpolnjenost zakonskih pogojev, kakor tudi pravico do odškodnine, ki se ugotavlja v skladu s splošnimi določbami ZUreP-1 o razlastitvi. S tem pa je zadoščeno ustavnopravnim vidikom varstva lastninske pravice na nepremičninah.
Javna korist je v primeru razlastitve po 19. členu ZJC-B izkazana, če po nepremičnini, po kateri poteka obstoječa javna cesta, poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - gospodarska družba - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
Glede na določbe 10. člena ZBPP je toženka pravilno ugotovila, da taka gospodarska družba, kot je tožnica (d.o.o.), ni upravičena do BPP. Po presoji sodišča očitek o protiustavnosti 10. člena ZBPP ni utemeljen. Pravna oseba se ne more primerjati s fizično osebo, ker gre za povsem drugačne vrste subjektov, zato ne gre za kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Prav tako pa 10. člen ZBPP tudi ni v nasprotju z 22. in 23. členom Ustave, saj ima tožnica povsem enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi in povsem enak dostop do sodišča kot drugi subjekti, ki so po svoji statusni obliki enaki tožnici. Tudi za ostale take pravne osebe namreč velja, da jim pravica do BPP ne pripada, to pa še ne pomeni, da nimajo varstva pravic pred sodišči in drugimi organi.
ZJF člen 106h, 206h/4. Javni razpis za spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v letih od 2013 do 2015 - RRPO 2013 člen točka 4.1., 9.2.
Iz določb javnega razpisa in vsebine razpisne dokumentacije zadosti jasno izhaja, da je namen javnega razpisa, da se projekt, ki naj bi bil sofinanciran, izvede s točno določenimi zaposlenimi - to je s tistimi, ki jih je prijavitelj moral v vlogi vnaprej natančno navesti ter tudi opredeliti njihov prispevek k projektu. Ti zaposleni so morali imeti ob oddaji vloge najmanj takšno stopnjo izobrazbe, kot jo zahtevajo razpisni pogoji. Na takšen način se namreč posredno že v fazi preizkusa izpolnjevanja razpisnih pogojev preverja kvaliteta projektov, ki utegnejo biti v kasnejši fazi ocenjevanja vlog izbrani za sofinanciranje.
Iz izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov je razvidno, da je bilo o vrnitvi zadružnega premoženja že odločeno s sklepom, ki je postal pravnomočen. Upravni organ je zato pravilno uporabil določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je v postopku pravilno ugotovil obstoj pogoja za zavrženje tožnikovega zahtevka, to je, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno.
Tožnica je potrošnikom v primeru zamude zaračunavala stroške opomina v znesku, ki je presegal višino zamudnih obresti, torej nesorazmerno visoko nadomestilo. Inšpektor je tako pravilno ugotovil obstoj nepoštenega pogodbenega pogoja iz 12. alinee 24. člena ZVPot, ki v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.
ZDIJZ člen 2, 4, 6, 6/1, 6/1-11. ZUP člen 196. ZUS-1 člen 20, 20/1, 20/3.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa - varnost informacijskega sistema - mnenje izvedenca - upravni spor - dolžnost pravočasnega navajanja dejstev oziroma predlaganja dokazov
Omejitev ustavne pravice do dostopa do informacij javnega značaja je treba v primeru konflikta z interesom državnega organa razlagati ozko, vendar ne tako ozko, da legitimen interes državnega organa povsem zvodeni. Zato je treba v obzir vzeti vse okoliščine primera in upoštevati, da ima posredovanje dokumenta kot informacije javnega značaja za posledico, da ga lahko zahteva katerakoli oseba, v primeru najmanj treh zahtev pa ga je organ tudi dolžan posredovati v svetovni splet. Ko se, kot v obravnavanem primeru, zatrjuje, da bo razkritje dokumenta o shemi podatkovne baze ogrozilo varnost informacijskega sistema, ki je ključen za poslovanje in s tem delovanje ne le ministrstva, ampak tudi ostalih uporabnikov sistema, od ministrstva ni mogoče zahtevati zagotovila, da bo dejansko prišlo do vdora v informacijski sistem in vseh zatrjevanih negativnih posledic. Z dokaznim standardom onkraj dvoma mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja varnosti informacijskega sistema.
izvršitev inšpekcijskega ukrepa - ničnost izvršilnega naslova - pravna posledica ničnosti - na neobstoječem izvršilnem naslovu temelječ sklep o izvršbi
Odločba prvostopenjskega organa z dne 20. 5. 2013 o odreditvi obveznega opazovanja psa po ugrizu človeka, ki predstavlja dejansko podlago za izdajo izpodbijanega sklepa, je bila predmet sodne presoje v zadevi naslovnega sodišča pod opr. št. II U 454/2013. Sodišče jo je razglasilo za nično. Dejanska podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je tako postala nična odločba. Če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Pravne posledice ničnosti učinkujejo ex tunc.
zdravnik - specialist intenzivne medicine - vloga za priznanje naziva specialist za intenzivno nego - prepozno vložena vloga
ZZdrS-E v 36. členu določa, da se določbe 18. a člena smiselno uporabljajo tudi za pridobitev specialističnega naziva in licence za področja novih specializacij, sprejetih med 1. januarjem 2000 in dnevom uveljavitve tega zakona. Zahtevo za pridobitev specialističnega naziva in licence je treba vložiti v treh letih od uveljavitve tega zakona. Specializacija iz intenzivne medicine je bila sprejeta 22. 6. 2006, uporabljati se je začela 1. 9. 2006, kar pomeni, da gre v obravnavanem primeru nedvomno za primer, ki ga ureja citirana določba 36. člena ZZdrS-E. To pa pomeni, da bi morala tožnica svojo vlogo za priznanje naziva specialista za intenzivno medicino na podlagi dela vložiti najkasneje do 25. 6. 2011, česar pa ni storila, kar pa pomeni, da je drugostopni organ zato imel podlago za zaključek, da je tožnica vlogo vložila prepozno in jo je mogel zavreči.
ZSS člen 29, 29/1, 29/1-2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - mnenje državnotožilskega sveta - obrazložitev odločbe
V izpodbijanem sklepu je DTS navedel le razloge za svojo odločitev, ni pa navedel razlogov, zaradi katerih ni sledil mnenju poročevalca, niti pojasnil, zakaj ni upošteval vseh podatkov, na katerih je temeljil poročevalčev pregled in tudi ne vseh podatkov, ki izhajajo iz ocene vodje SDT in iz pisnih pojasnil vodje Posebnega oddelka. Ker pravočasnost postopanja pri delu ni edino dejstvo, ki se po 2. točki prvega odstavka 29. člena ZSS upošteva pri ugotavljanju merila delovne uspešnosti, v izpodbijanem sklepu navedeni razlogi ne zadoščajo niti za ugotovitev, da tožnica ne izpolnjuje merila o delovni uspešnosti.
mednarodna zaščita - redni postopek - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje zaradi preprečitve oziroma odložitve prisilne odstranitve iz države - preganjanje - verodostojnost prosilca - kršitev pravil postopka - prosilec iz Irana
V pospešenem postopku lahko pristojni organ prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno zavrne med drugim, če je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člen ZMZ, ali če je prosilec vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države.
Toženka določbe 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ ni uporabila pravilno, saj je ni uporabila restriktivno v smislu jasne jezikovne razlage. To določbo bi namreč smela uporabiti samo, če bi ugotovila, da je tožnik vložil prošnjo z edinim namenom, da bi odložil prisilno odstranitev. Tožnik pa je prošnjo vložil (tudi) zato, ker je menil, da je v izvorni državi preganjan s strani tajne policije. Dejstvo, da je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil, je sicer okoliščina, ki jo je treba upoštevati v celoviti dokazni oceni tožnikove verodostojnosti, vendar jo je v konkretnem primeru tožnik ustrezno in prepričljivo pojasnil.
Kriterij iz 3. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ „če je iz prošnje prosilca očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje“ je izpolnjen samo takrat, ko prosilec za azil zatrjuje take dejanske okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja, ter v primeru, ko bi sicer navedbe prosilca lahko pomenile preganjanje, vendar je na podlagi dejstev in okoliščin iz pete do osme alineje 23. člena ZMZ (npr. dokazov, uradnih podatkov ali druge dokumentacije, s katero razpolaga pristojni organ, ter splošnih informacij o izvorni državi) očitno, to je na prvi pogled jasno, da v konkretnem primeru ne more iti za preganjanje.
inšpekcijski ukrep - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 232, 232/2, 233, 233/5, 233/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - stečajni postopek
Predlagatelj je po ZFPPIPP oproščen založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, če je dolžnik (šesti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Glede na to tožnici, če bo kot (insolventni) dolžnik vložila predlog za začetek stečajnega postopka, predujma ne bo treba založiti, ne da bi jo pri tem doletele pravne posledice, ki sicer sledijo neplačilu predujma, to je zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka (peti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Zato s sporno odločitvijo o odklonitvi BPP tožnici v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ni bilo nedopustno poseženo v njen pravni položaj.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - prepoved odtujitve in obremenitve
Vprašanje premoženja, ki se ne upošteva, ureja ZSVarPre tako, da to premoženje taksativno našteva v določbi 24. člena. Med temi razlogi premoženje, s katerim ni mogoče razpolagati ni navedeno, zato je moralo sodišče tožbeni ugovor, ki se nanaša na vknjiženo prepoved odtujitve, zavrniti kot neutemeljen.
ZUJIK člen 114-120. ZJSKD člen 4, 15, 15/3. ZUP člen 233.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - kulturni programi - za odločanje pristojen organ
Okoliščina, da so drugi prijavitelji prejeli več točk oziroma bili bolje ocenjeni in da so zato v večji meri uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadostuje. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu je glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga. Pri strokovno tehničnih vprašanjih je zadržana v tem smislu, da se sodišče ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev.
Med Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in toženo stranko je bila sklenjena pogodba o financiranju javnega sklada v letu 2013, v sklop katere spadajo tudi sredstva za obravnavani Javni poziv. Glede na Splošne pogoje poslovanja JSKD je v primeru dodeljevanja sredstev lokalnih skupnosti možna pritožba na pristojno lokalno skupnost. Zato je tožnikovo pritožbo pravilno obravnavala tožena stranka. Takšen način odločanja je ob upoštevanju vsega navedenega tudi skladen z 233. členom ZUP.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po presoji sodišča je premoženje prosilca in s tem njegov finančni položaj pomanjkljivo ugotovljen. Iz listin v upravnem spisu ne izhaja tožnikova preživninska obveznost v znesku 100 EUR za posamezno hči, glede na to, da ti zneski niso navedeni kot odtegljaji na njegovi plačilni listin, niti ne izhajajo iz drugih dokaznih listin v spisu. Poleg tega pa obstaja dvom o tožnikovem slabem finančnem stanju, glede na to, da je razpolagal z velikimi vsotami denarja, ker toži zaradi vračila kar 37.520 EUR. Posledično to pomeni, da socialno-ekonomsko stanje prosilca, zlasti glede nepremičnin, ni dovolj razčiščeno in s tem v zvezi odločitev nima razlogov o odločilnih dejstev, ki so pomembna za presojo dodelitve brezplačne pravne pomoči.
ZTro člen 30, 30/1, 30/1-5. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
vračilo okoljske dajatve - zahtevek za vračilo okoljske dajatve - pravica do vračila okoljske dajatve - zavrnitev zahtevka
Med strankama je sporno, ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito zavrnil tožnikov zahtevek za vračilo okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Subjekti in primeri, v katerih pripada pravica do vračila okoljske dajatve zaradi izgorevanja goriva, so taksativno navedeni v 18. členu Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Glede na dejstvo, da gre za ugodnost, torej za vračilo, je potrebno takšno določbo razlagati ozko.