pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - koristi mladoletnega oškodovanca - priča
Iz določb ZKP posebno varstvo mladoletnih prič ne izhaja, vendar sodišče opozarja, da mora obravnava vloge kot je tožnikova, temeljiti na presoji vseh okoliščin iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP, predvsem okoliščini, da je prosilec mladoleten. Tako iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali je tožnik kot priča v kazenskem postopku sposoben braniti svoje interese v primerjavi z obdolžencem, torej so razlogi izpodbijane odločbe v tem pogledu bistveno pomanjkljivi, prav tako je bistveno pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje, kar je razlog za odpravo odločbe.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka - vrednost premoženja
Vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremično izključevala iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca za brezplačno pravno pomoč. Takšnega dejstva vknjižene hipoteke kot izključitveno okoliščino namreč ne določa 27. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Za odločitev je bistveno to, da je tožnik solastnik premoženja v vrednosti, ki jo navaja tožena stranka, katere tožnik niti ne prereka, zato pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči niso podani.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožnica ne izpolnjuje v javnem razpisu določenega pogoja, da ona ali kdo od članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Zato je odločitev organa, da se tožnica ne uvrsti na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, pravilna in zakonita.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - opravljanje poslov financiranja - fiktivna posojila - prelaganje davčnega bremena na offshore družbo
V obravnavani zadevi je sporno, ali je davčni organ pravilno opredelil naravo poslovanja tožnika in opredelil sodelovanje tožnika z družbo A. kot fiktivno. Iz dejanskega stanja izhaja, da je tožnik dejansko sam opravljal posle financiranja oz. dajanja kreditov fizičnim osebam. Sodišče se strinja z oceno davčnega organa, da je pri transakcijah šlo za fiktivna posojila iz TRR družbe A. na TRR tožnika in obratno za fiktivna vračila vloženih denarnih sredstev iz TRR tožnika na TRR družbe A.. Na takšen način je tožnik z gibanjem denarnih sredstev prelagal davčno breme na offshore družbo in tako prikrival dejanski pravni posel.
dodelitev subvencije za samozaposlitev - vložitev vloge - rok za vložitev vloge
Po prvem odstavku 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče predpisani rok. V predmetni zadevi se je rok iztekel 8. 12. 2012. Ker pa je bila ta dan sobota, ko prvostopenjski organ ne dela, se je v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP ta rok iztekel s pretekom prvega naslednjega delavnika, to pa je bil v obravnavanem primeru ponedeljek 10. 12. 2012. Tega dne pa je prvostopenjski organ vlogo že prejel, zaradi česar tožnikova vloga ni bila prepozna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - priča v kazenskem postopku
Tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev BPP. Njegovo zaslišanje v kazenskem postopku kot priče ne predstavlja takega zapleta v postopku, ki bi zgolj zaradi tega zahteval zagovornika, zlasti ob upoštevanja načela materialne resnice, katerega mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, niti postavitve zagovornika ne zahteva priglasitev premoženjsko pravnega zahtevka. Slednjega je namreč tožnik kot oškodovanec že priglasil, in sicer v višini 1.500 EUR.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dobiček iz kapitala - skupno premoženje zakoncev
Za odločitev v postopku davčne odmere je bistveno to, kdo je dejansko financiral ugotovljeno vrednost premoženja. Tožnik dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je tudi njegova partnerka sodelovala pri financiranju prijavljenega premoženja oziroma porabe sredstev, ki povečuje davčno osnovo, ni predložil.
DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - pogoji za odbitek vstopnega DDV - ustrezen račun
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje ZDDV-1 . Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. Sporni računi ne zajemajo vseh podatkov, ki jih zahteva 82. člen ZDDV-1, predvsem glede podatkov, ki so potrebni za identifikacijo storitev.
Nesporno je, da je bil tožnik v letu 2011 davčni rezident Republike Slovenije, ter da je bil zaposlen pri slovenskem delodajalcu ter napoten na delo v Nemčijo. Po 37. členu ZDoh-2 je plača obdavčljiv dohodek, od katerega se plačujejo tako prispevki za socialno varnost kot dohodnina. Stroški, ki jih uveljavlja tožnik, se ne vštevajo v davčno osnovo, zaradi česar se sama davčna osnova za zahtevane zneske ne more znižati.
dohodnina - davek od drugih dohodkov - revolving posojilna pogodba - tožbena novota
Trditve, da nakazila predstavljajo prejeto oziroma vrnjeno posojilo, tožnik ni uspel dokazati. Davčni organ ne ugotavlja, da bi pogodba, ki jo je predložil tožnik, po svojem poimenovanju ne bila posojilna, temveč ugotavlja, da predložena posojilna pogodba ni skladna z resnično vsebino poslovnega dogodka in prikriva obdavčljive druge dohodke.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - vložitev zahteve za vračilo davka - zamuda materialnega roka
V obravnavani zadevi je sporno, ali je šlo za zamudo materialnega roka za vložitev zahteve tožnika za vračilo sorazmernega dela plačanega davka. Predvsem je sporno vprašanje, ali so pri tožniku nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo DMV že v mesecu novembru 2010. Tožnik je dal zahtevek za vračilo 14. 6. 2011, navedeni datum je tudi po presoji sodišča po preteku treh mesecev od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka, ki je v konkretnem primeru mesec november 2010.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker tožnik ni sprejel vabila, in se tako ni izjavil o tem, ali se (ne)strinja z mejo, geodetski organ po postopkovnih določbah ZEN ni bil dolžan razpisati ustne obravnave in je pravilno štel, glede na ravnanje tožnika, da se s tako določeno mejo strinja.
Tožnica mora izkazati, v čem se kaže izguba gospodarskega pomena za njeno lastninsko pravico na novo nastalih nepremičninah. Za utemeljevanje izgube gospodarskega pomena tako ne zadošča zgolj navedba o po tožničinem mnenju oteženi prodaji teh zemljišč zaradi lege, površine ter spremembe rabe prostora.
uvedba razlastitvenega postopka - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gospodarska javna infrastruktura - gradnja kanalizacijskega zbiralnika
Glede možnosti prestavitve mesta izvrševanja služnosti trase, se je upravni organ pravilno opredelil do obstoja konkretne javne koristi. Pravilno je pojasnil, da je treba traso izgradnje novega kanalizacijskega zbiralnika obravnavati kot celoto in so zato odstopanja trase od že sprejetih rešitev v prostorskem aktu težko izvedljiva, tudi zato, ker se je z večino služnostnih upravičencev, ki bi jih predlagana sprememba trase tangirala, že dosegel dogovor.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
okoljska dajatev - vračilo okoljske dajatve - onesnaževanje zraka z emisijo z ogljikovim dioksidom
Subjekti in primeri, v katerih pripada pravica do vračila plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva, so v Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida taksativno navedeni, kar pomeni, da jih ni mogoče širiti na druge subjekte, ki niso izrecno določeni. Glede na dejstvo, da gre za ugodnost, pa je potrebno takšno določbo razlagati ozko. Tožnik ni subjekt, ki bi sodil v okvir oseb, ki so tam navedeni, česar tožnik sicer niti ne zatrjuje.
ZDPN-2 člen 3, 16, 16/1, 16/2. OZ člen 334. ZZK-1 člen 98.
davek na promet nepremičnin - nastanek davčne obveznosti - pogoji za vračilo davka - prodajna pogodba - nemožnost izpolnitve pogodbe - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine
Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve predstavlja po določbah Zakona o zemljiški knjigi oviro za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku, tudi vknjižbe lastninske pravice, ne predstavlja pa absolutne nemožnosti njene izvedbe. Zato je ni mogoče šteti za okoliščino, zaradi katere pogodb o prenosu nepremičnin ni mogoče izpolniti. S smrtjo dolžnika pa po določbah 334. člena OZ preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere od pogodbenih strank. To pa v konkretnem primeru pomeni, da zaradi izbrisa družbe C. d.o.o. obveznost iz sklenjenih prodajnih pogodb ni prenehala in da zato tudi izbris družbe kot tak še ne pomeni (objektivne) nemožnosti izpolnitve.
vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nadomestna nepremičnina - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine - zahtevek stranke
Zahteva za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine se obravnava kot predlog upravičenca zavezancu za sklenitev sporazuma, ki je pogoj za tovrstno vrnitev premoženja. Ker do takšnega sporazuma ni prišlo (te ugotovitve tožnik v tožbenih ugovorih ne prereka), ne strinja pa se z odškodnino v obliki obveznic, kar je med strankami postopka tudi nesporno, je upravni organ pravilno odločil o zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka. Sodišče še poudarja, da je denacionalizacijski postopek predlagalni postopek, kar pomeni, da je organ, ki je odločal o zahtevku za denacionalizacijo, tudi glede oblike denacionalizacije vezan na zahtevek stranke.
davek na promet nepremičnin - nastanek davčne obveznosti - davčna osnova - odmerni postopek
Na dan nastanka davčne obveznosti uradni podatki GURS-a o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin niso bili objavljeni. Ker je davčna obveznost nastala v prehodnem obdobju, je davčna osnova skladno z zakonom ugotovljena na podlagi prehodne določbe 21. člena Zakona o davku na promet nepremičnin.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 23, 29, 29/1, 29/2. ZDavP-2 člen 31, 76, 77. Slovenski računovodski standard številka 1.14, 2.6, 16.1, 17.10., 17.11.
davek od dohodkov pravnih oseb - združitev družb - davčno priznani odhodki - dobro ime - slabitev dobrega imena - odhodki zaradi slabitve dobrega imena - prevrednotevalni dohodki
Odhodki, ki jih omenja 29. člen ZDDPO-2 in so lahko predmet presoje po kriteriju tega člena, so odhodki, ki jih kot take opredeljujejo SRS. Ker 29. člen ZDDPO-2 ne ločuje med različnimi vrstami odhodkov, SRS pa odhodke zaradi slabitve opredeljuje kot odhodke, po presoji sodišča prevrednotevalnih odhodkov, nastalih zaradi slabitve, ni mogoče izključiti iz presoje iz 29. člena ZDDPO-2. Prevrednotevalni odhodki, ki nastanejo zaradi slabitve, so vsebinsko gledano le predhodno, to je delno uveljavljanje rednih odhodkov. Če je presojo po 29. členu ZDDPO-2 mogoče opraviti pri rednih odhodkih, mora biti takšna presoja mogoča tudi za odhodke zaradi slabitve, ki pomenijo le predhodno uveljavljanje rednih odhodkov.
23. člen ZDDPO-2 ne pomeni avtomatičnega priznanja odhodkov zaradi slabitve dobrega imena (torej brez preizkusa iz 29. člena ZDDPO-2), pač pa dejansko določa le gornjo mejo davčno priznanih odhodkov iz tega naslova. Odloča torej le o višini priznanih odhodkov iz naslova slabitve dobrega imena, ne pa tudi o njegovi podlagi za priznanje.
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od zakonskih pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru je lahko sklicevanje na „sistem tožnikovega popolnega nadzora nad delom“ in neizpolnjevanja lastnega poslovnika zgolj indic za obstoj subjektivnega elementa na strani tožnika, ki ga davčni organ ni ugotavljal, ker je ocenil, da storitve niso bile opravljene. Za takšno ugotovitev pa po mnenju sodišča ni pojasnil pravih razlogov, saj ta ugotovitev sloni predvsem na okoliščinah, ki jih je ugotovil pri izdajatelju računov in njihovih kooperantih, kar pa je glede na novejšo prakso SEU napačno.