dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob odsvojitvi - tržna vrednost nepremičnine - posplošena tržna vrednost nepremičnine
Za ugotavljanje posplošene tržne vrednosti v postopku odmere davka od dobička iz kapitala, glede na ureditev, po kateri se upošteva tržna vrednost kapitala, ni pravne podlage. Posplošena tržna vrednost je lahko le pripomoček za ocenjevanje vrednosti iz pogodbe, ne more pa predstavljati podlage za izračun vrednosti ob odsvojitvi.
davek na promet nepremičnin - nastanek davčne obveznosti - davčna osnova - odmerni postopek
Na dan nastanka davčne obveznosti uradni podatki GURS-a o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin niso bili objavljeni. Ker je davčna obveznost nastala v prehodnem obdobju, je davčna osnova skladno z zakonom ugotovljena na podlagi prehodne določbe 21. člena Zakona o davku na promet nepremičnin.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka - vrednost premoženja
Vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremično izključevala iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca za brezplačno pravno pomoč. Takšnega dejstva vknjižene hipoteke kot izključitveno okoliščino namreč ne določa 27. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Za odločitev je bistveno to, da je tožnik solastnik premoženja v vrednosti, ki jo navaja tožena stranka, katere tožnik niti ne prereka, zato pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči niso podani.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 23, 29, 29/1, 29/2. ZDavP-2 člen 31, 76, 77. Slovenski računovodski standard številka 1.14, 2.6, 16.1, 17.10., 17.11.
davek od dohodkov pravnih oseb - združitev družb - davčno priznani odhodki - dobro ime - slabitev dobrega imena - odhodki zaradi slabitve dobrega imena - prevrednotevalni dohodki
Odhodki, ki jih omenja 29. člen ZDDPO-2 in so lahko predmet presoje po kriteriju tega člena, so odhodki, ki jih kot take opredeljujejo SRS. Ker 29. člen ZDDPO-2 ne ločuje med različnimi vrstami odhodkov, SRS pa odhodke zaradi slabitve opredeljuje kot odhodke, po presoji sodišča prevrednotevalnih odhodkov, nastalih zaradi slabitve, ni mogoče izključiti iz presoje iz 29. člena ZDDPO-2. Prevrednotevalni odhodki, ki nastanejo zaradi slabitve, so vsebinsko gledano le predhodno, to je delno uveljavljanje rednih odhodkov. Če je presojo po 29. členu ZDDPO-2 mogoče opraviti pri rednih odhodkih, mora biti takšna presoja mogoča tudi za odhodke zaradi slabitve, ki pomenijo le predhodno uveljavljanje rednih odhodkov.
23. člen ZDDPO-2 ne pomeni avtomatičnega priznanja odhodkov zaradi slabitve dobrega imena (torej brez preizkusa iz 29. člena ZDDPO-2), pač pa dejansko določa le gornjo mejo davčno priznanih odhodkov iz tega naslova. Odloča torej le o višini priznanih odhodkov iz naslova slabitve dobrega imena, ne pa tudi o njegovi podlagi za priznanje.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dobiček iz kapitala - skupno premoženje zakoncev
Za odločitev v postopku davčne odmere je bistveno to, kdo je dejansko financiral ugotovljeno vrednost premoženja. Tožnik dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je tudi njegova partnerka sodelovala pri financiranju prijavljenega premoženja oziroma porabe sredstev, ki povečuje davčno osnovo, ni predložil.
ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1, 37, 37/2. ZGO-1 člen 49b, 50, 50a. ZCes-1 člen 66, 66/2, 66/3. ZUP člen 43, 43/1, 260, 260/1, 260/1-9.
soglasje za izgradnjo vodovodnega priključka - obnova postopka - stranka v postopku - pravni interes
Iz vsebine predpisa ne izhaja, da je potrebna tožničina udeležba v postopku zato, da z njo prepreči morebitni poseg v svoj pravno varovan položaj, ne glede na prej že izdano soglasje tožnici v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem za (celoten) objekt A. in njenemu statusu stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, saj se z izdajo obravnavanega soglasja v ničemer ne posega v njeno lastninsko pravico (ki jo še vedno ima na delu objektov, naprav in opreme).
Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo, zaradi česar mora tožnik razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 232, 232/2, 233, 233/5, 233/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - stečajni postopek
Predlagatelj je po ZFPPIPP oproščen založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, če je dolžnik (šesti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Glede na to tožnici, če bo kot (insolventni) dolžnik vložila predlog za začetek stečajnega postopka, predujma ne bo treba založiti, ne da bi jo pri tem doletele pravne posledice, ki sicer sledijo neplačilu predujma, to je zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka (peti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Zato s sporno odločitvijo o odklonitvi BPP tožnici v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ni bilo nedopustno poseženo v njen pravni položaj.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - za poslovanje družbe porabljena sredstva - gotovina
Edini pooblaščenec za prevzem gotovine in za podpisovanje nalogov od 7. 5. 2003 dalje je bil tožnik. Slednji davčnemu organu niti v času postopka, niti ob zaslišanju v zvezi z dvigovanjem in porabo teh denarnih sredstev ni predložil na vpogled kakršnihkoli listin, na podlagi katerih bi lahko davčni organ sprejel drugačno odločitev. Takšnih verodostojnih dokazov, da gotovinskih dvigov ni izvrševal, pa tožnik ni predložil niti v obravnavanem sporu.
vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nadomestna nepremičnina - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine - zahtevek stranke
Zahteva za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine se obravnava kot predlog upravičenca zavezancu za sklenitev sporazuma, ki je pogoj za tovrstno vrnitev premoženja. Ker do takšnega sporazuma ni prišlo (te ugotovitve tožnik v tožbenih ugovorih ne prereka), ne strinja pa se z odškodnino v obliki obveznic, kar je med strankami postopka tudi nesporno, je upravni organ pravilno odločil o zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka. Sodišče še poudarja, da je denacionalizacijski postopek predlagalni postopek, kar pomeni, da je organ, ki je odločal o zahtevku za denacionalizacijo, tudi glede oblike denacionalizacije vezan na zahtevek stranke.
uvedba razlastitvenega postopka - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gospodarska javna infrastruktura - gradnja kanalizacijskega zbiralnika
Glede možnosti prestavitve mesta izvrševanja služnosti trase, se je upravni organ pravilno opredelil do obstoja konkretne javne koristi. Pravilno je pojasnil, da je treba traso izgradnje novega kanalizacijskega zbiralnika obravnavati kot celoto in so zato odstopanja trase od že sprejetih rešitev v prostorskem aktu težko izvedljiva, tudi zato, ker se je z večino služnostnih upravičencev, ki bi jih predlagana sprememba trase tangirala, že dosegel dogovor.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - prepoved odtujitve in obremenitve
Vprašanje premoženja, ki se ne upošteva, ureja ZSVarPre tako, da to premoženje taksativno našteva v določbi 24. člena. Med temi razlogi premoženje, s katerim ni mogoče razpolagati ni navedeno, zato je moralo sodišče tožbeni ugovor, ki se nanaša na vknjiženo prepoved odtujitve, zavrniti kot neutemeljen.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
okoljska dajatev - vračilo okoljske dajatve - onesnaževanje zraka z emisijo z ogljikovim dioksidom
Subjekti in primeri, v katerih pripada pravica do vračila plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva, so v Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida taksativno navedeni, kar pomeni, da jih ni mogoče širiti na druge subjekte, ki niso izrecno določeni. Glede na dejstvo, da gre za ugodnost, pa je potrebno takšno določbo razlagati ozko. Tožnik ni subjekt, ki bi sodil v okvir oseb, ki so tam navedeni, česar tožnik sicer niti ne zatrjuje.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - kršitev hišnega reda
Z izpodbijano odločbo je toženka pravilno odločila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta, ker je zaradi suma posedovanja nedovoljenih substanc kršil hišni red. Tožnik v zvezi s tem zatrjuje, da gre za legalen nakup snovi, ki je v prosti prodaji in oporeka pravilni izvedbi disciplinskega postopka v zvezi s tem. Glede na to, da je bil tožnik obstojen zaradi storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili in kaznivega dejanje prikrivanja, se sodišče strinja z oceno toženke, da ni mogoče pričakovati, da tožnik kaznivega dejanje v času pogojnega odpusta ne bo ponovil.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Tožnica v izjavi o svojem premoženjskem stanju in v izjavi o premoženjskem stanju moža, podani pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, ni navedla vseh podatkov, ki bi jih morala in je torej navajala neresnične podatke, zato tožena stranka drugačne odločitve, glede na jasno zakonsko določbo petega odstavka 20. člena ZBPP, ni mogla sprejeti. Iz navedene določbe tudi ne izhaja, da mora biti neresnično navajanje podatkov o premoženjskem stanju namerno oziroma krivdnega značaja, zaradi česar tudi ni relevantno, da je do izostanka navedbe določenih dejstev v izjavah prišlo zgolj zaradi nejasnega vprašalnika obrazca.
dodelitev subvencije za samozaposlitev - vložitev vloge - rok za vložitev vloge
Po prvem odstavku 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče predpisani rok. V predmetni zadevi se je rok iztekel 8. 12. 2012. Ker pa je bila ta dan sobota, ko prvostopenjski organ ne dela, se je v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP ta rok iztekel s pretekom prvega naslednjega delavnika, to pa je bil v obravnavanem primeru ponedeljek 10. 12. 2012. Tega dne pa je prvostopenjski organ vlogo že prejel, zaradi česar tožnikova vloga ni bila prepozna.
ZDPN-2 člen 3, 16, 16/1, 16/2. OZ člen 334. ZZK-1 člen 98.
davek na promet nepremičnin - nastanek davčne obveznosti - pogoji za vračilo davka - prodajna pogodba - nemožnost izpolnitve pogodbe - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine
Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve predstavlja po določbah Zakona o zemljiški knjigi oviro za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku, tudi vknjižbe lastninske pravice, ne predstavlja pa absolutne nemožnosti njene izvedbe. Zato je ni mogoče šteti za okoliščino, zaradi katere pogodb o prenosu nepremičnin ni mogoče izpolniti. S smrtjo dolžnika pa po določbah 334. člena OZ preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere od pogodbenih strank. To pa v konkretnem primeru pomeni, da zaradi izbrisa družbe C. d.o.o. obveznost iz sklenjenih prodajnih pogodb ni prenehala in da zato tudi izbris družbe kot tak še ne pomeni (objektivne) nemožnosti izpolnitve.
dohodnina - davek od drugih dohodkov - revolving posojilna pogodba - tožbena novota
Trditve, da nakazila predstavljajo prejeto oziroma vrnjeno posojilo, tožnik ni uspel dokazati. Davčni organ ne ugotavlja, da bi pogodba, ki jo je predložil tožnik, po svojem poimenovanju ne bila posojilna, temveč ugotavlja, da predložena posojilna pogodba ni skladna z resnično vsebino poslovnega dogodka in prikriva obdavčljive druge dohodke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - priča v kazenskem postopku
Tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev BPP. Njegovo zaslišanje v kazenskem postopku kot priče ne predstavlja takega zapleta v postopku, ki bi zgolj zaradi tega zahteval zagovornika, zlasti ob upoštevanja načela materialne resnice, katerega mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, niti postavitve zagovornika ne zahteva priglasitev premoženjsko pravnega zahtevka. Slednjega je namreč tožnik kot oškodovanec že priglasil, in sicer v višini 1.500 EUR.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožnica ne izpolnjuje v javnem razpisu določenega pogoja, da ona ali kdo od članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Zato je odločitev organa, da se tožnica ne uvrsti na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, pravilna in zakonita.
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od zakonskih pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru je lahko sklicevanje na „sistem tožnikovega popolnega nadzora nad delom“ in neizpolnjevanja lastnega poslovnika zgolj indic za obstoj subjektivnega elementa na strani tožnika, ki ga davčni organ ni ugotavljal, ker je ocenil, da storitve niso bile opravljene. Za takšno ugotovitev pa po mnenju sodišča ni pojasnil pravih razlogov, saj ta ugotovitev sloni predvsem na okoliščinah, ki jih je ugotovil pri izdajatelju računov in njihovih kooperantih, kar pa je glede na novejšo prakso SEU napačno.